Foto: EPA
Foto: EPA

Banka Slovenije je oktobra lani na ustavno sodišče naslovila zahtevo za presojo ustavnosti zakona o Banki Slovenije v delu, ki se nanaša na možnost, da Računsko sodišče izvede revizijo pravilnosti in smotrnosti praks nadzora Banke Slovenije. Predlagali so tudi zadržanje tega dela zakona. V to ustavno sodišče ni privolilo, zdaj pa je odločilo, da te določbe zakona niso neustavne.

Banka Slovenije je trdila, da izpodbijani določbi nista jasni in pomensko določljivi. Vendar ustavno sodišče s tem ni soglašalo in je navedlo, da ju je mogoče razložiti. "V razmerju med dvema oblastnima javnopravnima organoma možnosti enega od njiju, da si v jasno, čeprav lahko zelo široko določenem okviru, sam diskrecijsko izbira, katera konkretna ravnanja drugega organa bo revizijsko ocenjeval v posameznih obdobjih svojega dela, ni mogoče šteti za omogočanje samovolje oz. arbitrarnosti," je zapisalo ustavno sodišče.

Banki Slovenije ni uspelo izkazati, da njene očitke utemeljujejo jamstva prava EU-ja o neodvisnosti centralnih bank. Ustavno sodišče je zapisalo, da se načelo samostojnosti centralne banke iz prvega odstavka 152. člena ustave ne razteza na njeno celotno delovanje, temveč le na opravljanje nujnih funkcij, ki jo opredeljujejo kot centralno banko. Samostojnost centralne banke pomeni predvsem njeno neodvisnost pri izvrševanju monetarne politike.

"Monetarne neodvisnosti centralne banke in neodvisnosti nadzora bančnega poslovanja ni mogoče enačiti (...) Razlika je posledica dejstva, da nadzora bančnega poslovanja ne opravlja nujno centralna banka, medtem ko je izvajanje monetarne neodvisnosti njena temeljna funkcija," je zapisano v odločbi sodišča.

Revizija že objavljena

Na računskem sodišču so z odločitvijo ustavnega sodišča zadovoljni. "Trdno smo prepričani v argumente, ki so nas vodili pri izvajanju te zelo zahtevne revizije. Ustavno sodišče nam je te argumente potrdilo," so sporočili. "Vedno smo zaupali v našo presojo, zato smo tudi objavili revizijsko poročilo," so dodali.

Računsko sodišče je namreč na začetku lanskega decembra poročilo o reviziji izvajanja nadzorstvenih funkcij Banke Slovenije že objavilo. Ugotovilo je, da je bila Banka Slovenije pri izvajanju nadzora nad poslovanjem bank pri zagotavljanju kapitalske ustreznosti in upravljanja kreditnega tveganja v letih od 2008 do 2013 delno uspešna. Pri izreku izrednih ukrepov v sanaciji bank na ustreznih podlagah pa je bila po njegovih ugotovitvah neuspešna.

Banka Slovenije za celovito ureditev odprtih vprašanj

Banka Slovenije odločbo ustavnega sodišča še proučuje. Znova so poudarili pomembnost čimprejšnje celovite ureditve odprtih vprašanj, ki bo skladna s slovenskim pravnim redom in pravom EU-ja. Zato so za iskanje rešitve, s katero bi se zagotovilo sodno varstvo po izbrisih v bankah, oktobra lani aktivirali skupino pravnih strokovnjakov.