Veselje na Wall Streetu: v ponedeljek je indeks S&P 500 dosegel novo rekordno vrednost, Dow Jonesu pa je do zgodovinskega mejnika zmanjkal manj kot odstotek. Včeraj so na koncu vodilni indeksi ostali skoraj nespremenjeni, S&P pa je med trgovanjem (okrog 16. ure) rekord vseeno pomaknil še nekoliko višje, na 3.047 točk. Mimogrede, bikovski trend v New Yorku traja že 3.885 trgovalnih dni. Foto: Reuters
Microsoftove delnice so v ponedeljek porasle za 2,5 odstotka, saj je Microsoft "premagal" Amazon in dobil 10 milijard dolarjev vredno pogodbo za dobavo opreme in storitev v oblaku Pentagonu. Foto: Reuters

Potem ko je poletje prineslo precej nervoze in tudi črne napovedi, da bi lahko jeseni videli hujše padce, je newyorški delniški trg v resnici krenil novim rekordom naproti. Širši indeks S&P 500 je v ponedeljek pridobil več kot pol odstotka in zgodovinski vrh premaknil na 3.039 točk, včeraj pa je sredi trgovanja segel še nekoliko višje – vse do 3.047 točk. K rasti je v zadnjih dneh prispeval predvsem optimizem glede nadaljnjih trgovinskih pogajanj med ZDA in Kitajsko ter nekateri spodbudni četrtletni poslovni rezultati. Danes bo poslovne dosežke trimesečja (julij-september) objavil Apple, čigar delnice so letos poskočile za 50 odstotkov.

Razcvet v 20. letih se je končal z borznim zlomom
Včeraj je minilo 90 let od borznega zloma na Wall Streetu. Razcvet 20. let je bil na borzi izjemen, Dow Jones je bil leta 1924 pri 100 točkah, pet let pozneje pa več kot trikrat višje. Pohlep je presegal vse meje razumnega, številni so jemali posojila in verjeli, da bo rast trajala v nedogled. Centralna banka je medtem pregrevanje gospodarstva zavirala z vse višjimi obrestnimi merami, kar je sčasoma povzročilo nemir med vlagatelji. Banke so postale previdne in zahtevale poplačilo posojil, mnogi so morali v paniki prodajati delnice, da so si rešili kožo. To je še poglobilo strmoglavljenje delniških indeksov.

Dow Jones v treh letih padel za 90 odstotkov
Kar nekaj dnevom so pripeli oznako črn. 29. oktobra 1929 je nastopil črni torek (Black Tuesday), ko je panika dosegla vrhunec in se je Dow Jones spustil 12 odstotkov nižje, promet pa je bil tako visok, da je rekord držal naslednjih skoraj 40 let. Po kritičnih dogodkih oktobra 1929 so borze nadaljevale padanje, tako da je do sredine leta 1932 Dow Jones v primerjavi s septembrom 1929 izgubil kar 90 odstotkov. Začela se je velika depresija, na katero se centralna banka ni pravočasno odzvala, likvidnost je bila prenizka, kar 9.000 finančnih ustanov je propadlo, kar pa je bilo najhuje: brezposelnost je s 3,2 poletela na 24,9 odstotka.

Kriptovalute, torek ob 21.00tedenska spremembatečaj (v USD)
bitcoin+15,1 %9.410
ether+10,4 %191
XRP+1,63 %0,30
bitcoin cash+26,2 %290
litecoin+9,42 %59,45
EOS+15,7 %3,40

Fed naj bi danes spet znižal obrestno mero
Se lahko kaj takšnega ponovi in kaj bi bil tisti "črni labod", ki bi sprožil paniko? Finančna kriza 2008 je bila zelo huda, pa vendarle neprimerljiva z veliko depresijo. Centralne banke so se nekaj naučile, hitro so poskrbele za presežno likvidnost. Razmere v svetovnem gospodarstvu se sicer slabšajo (dodatna težava je trgovinska vojna med ZDA in Kitajsko) in prav lahko, da bo leta 2020 nastopila recesija, kar pa ni nič nenavadnega, saj so denimo ZDA že več kot 10 let v konjunkturi. Včeraj se je začelo dvodnevno zasedanje ameriške centralne banke, skoraj zagotovo bo Fed danes sporočil, da je ključno obrestno mero tretjič letos znižal za 25 bazičnih točk na raven med 1,50 in 1,75 odstotka.

Fed (na fotografiji guverner Jerome Powell) bo danes skoraj zagotovo spet malce znižal obrestno mero. Foto: EPA

Strah pred pokom obvezniškega balona
Mednarodni denarni sklad je v zadnjem poročilu o stabilnosti finančnega sistema opozoril na nevarnost poka obvezniškega balona. Obvezniški skladi namreč vse več denarja nalagajo v rizične obveznice. S kar četrtino državnih in podjetniških obveznic se po svetu trguje po negativni zahtevani donosnosti, zato skladi v želji po neki solidni donosnosti tvegajo in kupujejo tudi obveznice slabo ocenjenih izdajateljev. Po oceni IMF-a bi lahko ob obsežnejših izstopih vlagateljev prišli v velike likvidnostne težave, kar bi lahko močno ogrozilo stabilnost finančnega sistema.

Arhar: banke denarja varčevalcev ne bi mogle izplačati
Da je prav "Bond Bubble" (obvezniški mehurček) morda celo največja grožnja svetovnim financam, je opozorilo že nekaj poznavalcev. Ničelne obrestne mere so sicer težava tudi v slovenskem finančnem prostoru. Slovenci imamo namreč za skoraj 20 milijard evrov depozitov, od tega kar tri četrtine na vpogled. Nekdanji guverner Banke Slovenije France Arhar pravi, da je to veliko tveganje, saj banke denarja že ob malo večjem navalu ne bi mogle izplačati.