Indeks delnic ameriških transportnih podjetij (DJT - Dow Jones Transportation Average) je od 14. septembra, ko je bil rekordno visoko, zdrsnil za več kot tri odstotke, medtem ko je elitnemu Dow Jonesu zadnji teden (v torek) še uspelo postaviti rekordno vrednost (res pa je, da je tako v četrtek kot petek precej izgubil, potem ko so se občutno zvišale donosnosti dolgoročnih ameriških obveznic). Nekateri analitiki opozarjajo, da so takšni vzorci v preteklosti naznanjali slabe čase in da bi utegnil biti bikovski trend na Wall Streetu res v zadnjih izdihljajih. Podobna neskladja med indeksoma DJT in Dow Jones je bilo opaziti pred recesijo leta 2001 in pred finančno krizo 2008, prav tako pa pred nenadnim popravkom, ki se je zgodil konec januarja letos.

Vedno višje cene nafte zbijajo dobičke
Transportna podjetja, kot je FedEx, so v zadnjih tednih trge malce prestrašila s svarili, da njihovi dobički predvsem zaradi vse višjih cen nafte ne bodo dosegli pričakovanj. Nafta brent se je samo letos podražila za dobrih 25 odstotkov! Tudi v preostalih sektorjih bo zanimivo spremljati, kakšni bodo dobički tretjega četrtletja. Če je bila rast dobičkov podjetij iz indeksa S & P 500 v drugem četrtletju v povprečju kar 25-odstotna, naj bi bila v tretjem četrtletju še vedno več kot 19-odstotna. Največjo rast (kar 94-odstotno) je pričakovati v naftnem sektorju, s 34-odstotno rastjo pa sledi bančni sektor. Ali gre za preoptimistične ocene, bo v večini znano že v naslednjem tednu, ko bo med drugim rezultate objavila tudi banka JP Morgan Chase.

Visoka vrednotenja v New Yorku
V celotnem letošnjem letu naj bi bila rast dobičkov ameriških korporacij v povprečju 20-odstotna, naslednje leto pa bo rast pol manjša. Če bodo že v tej sezoni četrtletnih objav kakšna negativna presenečenja, bi to lahko precej pokvarilo razpoloženje na borznih parketih. Vrednotenja so namreč visoka. Trenutno delnice, vključene v indeks S & P 500, kotirajo pri 16,8-kratniku pričakovanega dobička na delnico v prihodnjih 12 mesecih. To je nad povprečjem zadnjih petih let (16,3) in tudi nad povprečjem zadnjih desetih let (14,5). Vrednotenje tehnološkega sektorja, ki je bil gonilna sila rasti v zadnjih mesecih, je še višje, saj znaša kazalnik P/E (price/earning) 18,2,medtem ko je dolgoletno povprečje 14,6.

Nasdaq zadnji teden padel za dobre tri odstotke
Kot rečeno, so bila gibanja na razvitih delniških trgih zadnji teden večinoma negativna. Dow Jones je ostal skoraj nespremenjen (izgubil je le enajst točk), frankfurtski DAX30 se je znižal za 1,3 odstotka, precej slabše pa je šlo tehnološkemu indeksu Nasdaq, ki je v petih dneh zdrsnil za 3,2 odstotka, kar je največji tedenski padec po marcu. Poleg skrbi, kako bo italijanska vlada obvladala visok javni dolg, so na slabše razpoloženje vplivali padci na obvezniških trgih, kar je precej navzgor pognalo donosnosti obveznic. Pri ameriški desetletni obveznici se je donosnost do dospetja povzpela za 15 bazičnih točk (največja tedenska rast po februarju), na 3,25 odstotka. To je rekordna vrednost po maju 2011. Ko je januarja donosnost hitro porasla nad tri odstotke, je sledil več kot desetoodstoten padec delniških indeksov in lahko se zgodi, da se bodo tudi tokrat ponovili takšni padci.

Nafta na štiriletnem vrhu
Cene nafte so se zadnji teden zvišale za skoraj odstotek in pol. Trgovce skrbi ponudbena stran, saj naj bi se po nekaterih ocenah iranski izvoz z novembrom, ko začenjajo veljati ameriške sankcije proti Iranu, zmanjšal za okrog milijon sodov dnevno. Vse države seveda ne bodo upoštevale navodil iz Washingtona in bodo še naprej kupovale iransko nafto. Indija naj bi, na primer, v novembru skupno kupila devet milijonov sodov iranske nafte. Kakor koli, nafta se vztrajno draži - v sredo je bilo treba za 159-litrski sod brenta plačati že 86,74 dolarja, kar je največ v zadnjih štirih letih. Ob koncu tedna so se strasti malce umirile, potem ko sta Savdska Arabija in Rusija sporočili, da sta pripravljeni zvišati proizvodnjo, da bi nadomestili izpad iranskega izvoza.

Brezposelnost v ZDA le 3,7-odstotna
V petek je ministrstvo za delo postreglo s podatkom, da je ameriška brezposelnost septembra zdrsnila na 3,7 odstotka, kar je najmanj po decembru 1969. Prejšnji mesec je največje gospodarstvo sveta ustvarilo neto 134 tisoč novih delovnih mest. To je najmanj letos, res pa je, da je ministrstvo navzgor popravilo oceni za prejšnja meseca, tako da je bilo v resnici ustvarjenih 87 tisoč več služb. Carinska vojna ZDA za zdaj ne povzroča posebne škode. Septembrska urna postavka se je zvišala za 0,3 odstotka, na letni ravni pa za 2,8 odstotka. Takšna gibanja malce skrbijo centralno banko, saj se bodo višje plače prelile v višjo inflacijo. A Fed je na preži in za december napoveduje še četrti letošnji dvig obrestne mere Fed funds, ki je temelj za vsa posojila.