Borzni komentar
Dow Jones, ki je prejšnji teden padel za več kot štiri odstotke, je od ponedeljka do petka napredoval za 0,4 odstotka, tehnološki Nasdaq pa se je na tedenski ravni znižal za 0,6 odstotka. V prihodnjih dneh bo kar nekaj tehnoloških velikanov (Amazon, Google, Microsoft) objavilo rezultate poslovanja v tretjem letošnjem četrtletju in to bo zagotovo precej vplivalo na razpoloženje vlagateljev. Foto: Reuters
Indeks SBITOP je zadnji teden izgubil poldrugi odstotek in je pri 812 točkah le pol odstotka višje, kot je bil na začetku leta. Tečaj Telekomovih delnic je v četrtek padel na 66 evrov, kar je najmanj po septembru 2012. Foto: BoBo
Cena zlata se je na tedenski ravni zvišala tretjič zapored. Ker je ameriški Fed precej "jastrebovski" (hawkish), kot se v finančnem besednjaku označuje restriktivna politika centralne banke, je to kar malce presenetljivo. "To je nova paradigma, kjer bi utegnilo biti vsako nadaljnje zvišanje obrestne mere znak, da se gospodarstvo pregreva, kar naj bi bilo pozitivno za zlato in problematično za delnice," je komentiral eden izmed tujih analitikov. Foto: Reuters
Donosnost italijanske desetletne obveznice je dosegla že 3,783 odstotka. To je največ po februarju 2014. Načrtovani proračun (vlada v Rimu je primanjkljaj za 2019 predvidela pri 2,4 odstotka BDP-ja) je neskladen z evropskimi proračunskimi pravili, zato je Bruselj Italijo pozval k pojasnilom. Foto: Reuters

Dodaj v

Belgijska zgodba kot zgled Italiji pri znižanju visokega dolga

Tedenski pregled dogajanja na finančnih trgih
21. oktober 2018 ob 06:17
Ljubljana - MMC RTV SLO, Reuters, STA

Na Ljubljanski borzi so izpuhteli vsi letošnji dobički, na tujem pa je teden prinesel umiritev razmer, medtem ko bo nižja cena nafte razveselila voznike.

Indeks SBITOP je zadnji teden izgubil poldrugi odstotek in je pri 812 točkah tam, kot je bil na začetku leta. "Že nekaj let zapored so ena osrednjih tem nadpovprečni dividendni donosi slovenskih delnic. A ta zgodba zaradi datumov skupščin in datumov izplačila poganja indekse le v prvi polovici leta, v drugi polovici pa zgodba ni aktualna," je negativna gibanja, ki trajajo od junija, ko je bil SBITOP pri 907 točkah na osemletnem vrhu, pojasnil Sašo Stanovnik iz Alte. Žarek upanja naj bi prinesla kotacija NLB-ja, kar naj bi se zgodilo še to jesen. Med enajstimi delnicami, ki sestavljajo indeks SBITOP, so se sicer zadnji teden najbolj, za sedem odstotkov, pocenile Lukine, od začetka leta pa so največ, 20 odstotkov, izgubile Telekomove delnice. Na pozitivni strani (ob prevzetem Gorenju) izstopa Intereuropa s 35-odstotno letošnjo rastjo tečaja. Prav Intereuropa je pravzaprav edino podjetje, ki je predmet prevzemnih špekulacij.

Po treh negativnih tednih Wall Street spet navzgor
Na Zahodu so se kljub poslabšanju odnosov med ZDA in Savdsko Arabijo (zaradi umora novinarja Džamala Hašokdžija) razmere na delniških trgih umirile, potem ko je bilo teden prej kar nekaj večjih pretresov. Newyorški delniški barometer Dow Jones je v petih dneh pridobil 0,4 odstotka in tako prekinil niz treh negativnih tednov. Vedno bolj so v ospredju četrtletni poslovni rezultati. Najprej so pozitivno presenetile največje banke z Wall Streeta, v petek pa je navdušilo tudi podjetje Procter & Gamble in delnice so poskočile za skoraj devet odstotkov, kar je največ v zadnjem desetletju. Manj spodbudni naj bi bili četrtletni rezultati evropskih korporacij, kar predvsem velja za avtomobilski sektor. Daimler je že drugič v enem mesecu znižal oceno celoletnega dobička, delnice so padle najnižje po letu 2013 in so letos za 27 odstotkov v minusu.

Nafta brent pod 80 dolarji
Nafta brent je teden končala pod 80 dolarji za 159-litrski sod. Še pred dobrima dvema tednoma je bila cena 86,74 dolarja (največ v zadnjih štirih letih) in nekateri so napovedovali, da utegne kmalu pasti meja 100 dolarjev. To se ni zgodilo, saj spet prevladujejo ocene, da bo carinska vojna pustila pečat tudi na naftnem trgu, poleg tega so zaloge nafte v ZDA precej porasle. Zadnji teden se je brent pocenil za 0,3 odstotka, ameriška lahka nafta WTI pa za skoraj tri odstotke, tako da se z brentom glede na WTI trguje po najvišjem pribitku po 8. juniju (11 dolarjev). V torek se bodo v Sloveniji spet spremenile cene goriva, tokrat lahko pričakujemo pocenitev. Vrednost zlata se je na tedenski ravni zvišala tretjič zapored, tokrat za 0,7 odstotka. V ponedeljek je bilo treba za 31,1-gramsko unčo plačati 1.233 dolarjev, kar je največ v zadnjih dveh mesecih in pol.

.

Dow Jones (ZDA)

25.444 točk

Nasdaq (ZDA)

7.449
DAX30 (Frankfurt)11.553
Nikkei (Tokio)22.532
10-letne am. obvezn.

donos: 3,20 %

10-letne slov. obvezn.donos: 1,16 %
EUR/USD

1,1514

EUR/CHF

1,1459

bitcoin

6.500 USD

nafta brent79,90 USD
zlato

1.226 USD

euribor (6-mesečni)–0,265 %

.

Belgija ukrotila visok dolg, ga bo tudi Italija?
Donosnost italijanske desetletne obveznice se približuje štirim odstotkom, kar v finančnih ustanovah velja že za kritično mejo. Če bo Italija šla čez ta prag, bi to še povečalo napetosti na finančnih trgih in imelo tudi negativen vpliv na preostale države, pravijo pri ameriški banki Citi. Za zdaj kriza nima takšnih razsežnosti kot v letih 2011 in 2012, saj pri španskih in portugalskih obveznicah ni opaziti kakšnih nemirov. Z dobrimi 130 odstotki BDP-ja je italijanski javni dolg za grškim drugi najvišji v Evropi, ni pa nujno, da to vodi v bankrot. Belgija je bila na začetku 90. let podobno zadolžena kot Italija, a je do začetka krize (2008) z zgledno javnofinančno politiko in z gospodarsko rastjo javni dolg znižala na 87 odstotkov BDP-ja. Italijanska vlada za prihodnje leto napoveduje 1,5-odstotno gospodarsko rast, vendar je realneje, da bo rast le enoodstotna.

Beg vlagateljev iz italijanskih obveznic
Pritisk na italijanske obveznice se krepi. Tuji vlagatelji so letos prodali že za 42 milijard evrov italijanskega dolga, od tega samo avgusta za skoraj 18 milijard. Zahtevana donosnost do dospetja je v petek dopoldne dosegla že 3,783 odstotka, razlika (spread) v primerjavi s primerljivo nemško obveznico je dosegla že 340 bazičnih točk, kar je največ od pomladi 2013. Na borzi v Milanu so delnice nekaterih bank padle tudi za pet odstotkov. Po nekaj pomirjujočih tonih iz Bruslja se je donosnost italijanske obveznice v petek popoldne spet spustila pod 3,50 odstotka. Bonitetna agencija Moody's je zaradi proračunskih načrtov italijanske vlade znižala bonitetno oceno Italije za eno stopnjo, na Baa3, kar pomeni, da je Italija obdržala investicijsko oceno, vendar je zdaj le še eno stopnjo nad špekulativno (junk) oceno.

Evro spet nad 1,15 dolarja
Načrtovani proračun (nova vlada je primanjkljaj za 2019 postavila kar pri 2,4 odstotka BDP-ja) je neskladen z evropskimi proračunskimi pravili, zato je Bruselj Italijo pozval k pojasnilom. Italija mora Evropski komisiji odgovoriti do ponedeljka. Če Rim in Bruselj ne bosta dosegla kompromisa glede italijanskega proračuna, se utegnejo spet pojaviti govorice o izstopu Italije iz območja evra. V petek bo italijansko bonitetno oceno revidirala tudi agencija S & P, pričakovati je znižanje za eno stopnjo. Kljub vsemu je evro v petek v primerjavi z dolarjem pridobil pol odstotka in se povzpel nad 1,15 dolarja. Po izračunih banke JP Morgan naj bi sicer vsakemu zvišanju donosnosti italijanske desetletne obveznice v primerjavi z nemško za 0,10 odstotne točke sledila slabitev evra (v primerjavi z dolarjem za pol centa.

Tomaž Okorn
Prijavi napako
Komentarji
Krimsky
# 21.10.2018 ob 09:01
Kaj pomeni »Denar je dolg?«
~
Če najamem kredit – se obvežem, da bom npr. 3 leta delal po 2 uri na dan – za avto. Moji izdelki, narejeni v cca 800-tih urah so na voljo drugim, tako deluje ta ekonomija. Ko sem skozi vrtljiva vrata vstopal, banka denarja za posojilo še ni imela, izmislila si ga je lahko šele na podlagi moje obveze: »Potem bom pa delal!«

Na znamenitem zaslišanju pred Senatom je celo takratni šef FED-a, Ben Bernake, na vprašnje: »Kaj je denar? Kje je denar?« … kar nekaj jecljal (očitno ni smel povedati preveč).

Denar so obljube – »potem bom pa delal«.

A sam sem kot posameznik v delo prisiljen, avto bom odslužil, v nasprotnem primeru mi ga vzamejo, ali kaj drugega. V primeru zadolževanja države, pa nekdo sprejme obvezo »potem bomo pa delali« … čeprav to:
• presega njegove zmožnosti (ker ne zmore zagotoviti dovolj dela za vse)
• presega njegove pristojnosti (nihče ne sme drugega spravljati v suženjsko razmerje)
• presega teoretično zmožnost odplačila obresti, če država nima možnosti kreacije denarja Ex Nihilo

Na individualnem nivoju dolgovi služijo temu, da ljudje delajo, na državnem temu, da država izgubi suverenost in je prisiljena v 'ukrepe', ki jih sicer ne bi izvajala (ker le mora skrbeti za svoje državljane). V praksi to pomeni, da čedalje večji del tistega, kar je bilo prej naše (javno) – ni več naše, že izborjene (socialne) pravice se odpravljajo druga za drugo … v korist nekoga izven države.
~
Da država lahko ves denar za svoje delovanje lahko pobere kar od podanikov, in se ji torej ni treba zunanje zadolževati, se je vedelo že ob koncu 19. stoletja (Protokoli sionskih starešin, §20). A skušnjava je bila prevelika, tako na strani nespametnih vladarjev kot na strani sovražnih zadolževalcev. Danes so praktično vse države sveta 'srečno' zadolžene, če se npr. kaka Sirija upira izgubi suverenosti, ji zorganizirajo izdatne težave.
~
Kaj naj torej rečemo Italijanom, Grkom, in v bližnji bodočnosti, še komu?
Gurdjieff bi dejal takole: »Šele ko spoznaš, da si v zaporu, lahko začneš načrtovati pobeg.«

Da do spoznanj o nelegitimni sovražni zadolženosti ne bi prišli niti pod razno – moramo zato imeti oči zamazane z ekonomsko svobodo, svobodnimi trgi, svobodno voljo … najbolj učinkovita oblika zasužnjevanja je, da posameznik meni, da je svoboden …
roCkY
# 21.10.2018 ob 08:15
Belgija ima preplačane birokrate v Bruslju in v pretežni meri z njimi povezano povečanje ekonomije.
Italija pa ogromno "inženirjev" s črne celine...
luckyss
# 21.10.2018 ob 08:19
Veliki otroci se igrajo z namišljenim denarjem, "raja" pa naje.. v praksi...
tyhobrahe
# 21.10.2018 ob 07:30
Kdor se zadnji smeje se najslajše smeje . Prva lastovka še ne prinese pomladi. Vržite to NLB že enkrat na borzo.
delfino_
# 21.10.2018 ob 11:38
Bi nekdo italijanskim desnim populistom razložil, da denar ne raste na drevesu:)))))?

Pa bankirjem tudi, ko ga brezvestno tiskajo brez pokritja.
Rjene
# 21.10.2018 ob 10:36
Krimsky čestitam! Točno tako je, kot si napisal. Samo resnica boli in bolje je živeti v iluziji, kot se soočiti z realnostjo.
Banke denar, ko dajo kredit naredijo iz nič!
Treba jim je pa vrniti prave dobrine (delo) in to z obrestmi.
Zadnji stavek je pa najboljši, ker nihče ni v resnici svoboden.
luckyss
# 21.10.2018 ob 09:08
Komentar @Krimsky je daleč presegel članek...
Haloooo, je kdo domaaa...;(
presenečen
# 21.10.2018 ob 09:03
Ko bo Italija bankrotirala, bo konec EU pravljice. Ta bruleska se bo enkrat končala.. Zakaj:

Ko so države v dolgovih, njihovi državljani pa bogati
the law1
# 21.10.2018 ob 08:15
Belgijska zgodba kot zgled Italiji pri znižanju visokega dolga

res neverjetno koga dajete za zgled oz. dajete državo, ki ima še vedno cca. 103% BDP javnega dolga.

Če hočete dati zgled potem dajte za zgled Irsko, ki je od leta 2012 zbila javni dolg iz 120% BDP na 68% BDP in ima letno rast BDP v višini 9% BDP
1970b
# 21.10.2018 ob 08:36
Irska leti visoko, ker je evropska baza ameriških multinacionalk. Belgija pa ker je tu pač center EU.

Brez tega bi bili obe državi verjetno še vedno krepko nad 100% javnega dolga glede na BDP.
fiston
# 21.10.2018 ob 12:00
Na Ljubljanski borzi so izpuhteli vsi letošnji dobički, na tujem pa je teden prinesel umiritev razmer

No če bi že hotel primerjati (sicer Ljubljanske borze nisem gledal), bi lahko primerjal potem tako:
Na Ljubljanski bori so izpuhteli vsi letošnji dobički, na Frankfurtski pa vsi 3,5 letni dobički. Recimo DAX je bil že tam se mi zdi marca-aprila 2015 nekje na tej vrednosti kot je zdaj.

Ampak na tujem ni nič izpuhtelo, samo razmere so se umirile....
bikvol
# 21.10.2018 ob 11:10
če se Italijani še dodatno zadolžujejo je problem za EU . Kar tudi je . Če pa ta denar namenijo islamskemu folku , ki nezakonito prihaja iz Afrike in Azije potem pa za EU to ni problem
Isao
# 21.10.2018 ob 18:35
Dočakali smo. Tomaž Okorn ni omenil kripto valut.
Hijena
# 21.10.2018 ob 09:37
Ljubljanska borza? A je sploh omembe vredna? Kaj kotira na njej, razen domačih podjetij?
KLIPAN
# 21.10.2018 ob 09:06
Bi nekdo italijanskim desnim populistom razložil, da denar ne raste na drevesu:)))))?
paver
# 21.10.2018 ob 10:26
Boljše je da so zadolženi. Sirija in Libija nista bili zadolženi, zato so jim vladarji sveta naredili kaos.
veza
# 21.10.2018 ob 21:28
Italijo rešuje in bo reševal Arabski naftni denar, kaj njih briga, če bodo zaradi tega postali kolonija, samo, da uživajo v "la dolce vita".
Do sedaj pa so jih itak futrali Američani, vedno se znajdejo.
oleander_in_pes
# 21.10.2018 ob 20:48
Ne moremo si privosciti se ene grske krize na 50 milijonski populaciji.
Italijani niso Grki, kot se bo izkazalo ...
deželan
# 21.10.2018 ob 18:04
Sheldon Krimsky opotarja, da se zaradi interesov izogima uporabi znanstvenih metod. Posledično se izvajajo interpretacije, ki vodijo v korist določenih strank beri ideologij ter dobičkv ob zanemarjanju iskanja resnic.
Na našem območju smo bili deležni izkrivljenju zgodovine in je na žalist še vedno prisotna saj se ji onemogoča znanstebni pristop redifiniranje in ugotaavljanja resnice. Poseldično si je zelo ozka skupina ideologov pripisala zasluge ki jim ne pritičejo delu populcaije, ki je bil dejansko nosilec napredka pa se je potisnilo v kot in ga celo zatiralo.

Iskanje poti je proces ki se ne ustavi in poteka vseskozi. Ideje moraj najprej prestati logičen test ali so sploh verjetne. Poglejnmo teorijo zgrajeno na »Od vsakega toliko, kolikor zmore in vsakemu toliko, kolikor potrebuje.« Je možna ? Vsekakor je a pod določenimi pogoji. Ta teorija bo vzdržana v primeru, ko bo produkcija vseh dobrin dosegljiva v izobilju in ko se bodo dobrine producirala piopolnoma avtomatiziranio brez kančka človekovega napora. V nasprotnem je ta teorija utopična in ima zgolj namen dajati obljube - motiv za boj pri rušitvi obstoječega a ko se to doseže zmagovalec postane tiran.

Naj ti ne bo nerodno razlagati, resnica se ne sme zakrivati noti ji ne dovoliti dopolnjevanja.

Sam zagovarjma uravnioteženost ter osebno iniacitivo - možnost razvijanja vsakega individuma. Sem proti centralnemu planiranju - totalitarizmu saj menim, da ti sistemi želijo iz ljudi ustvariti termitnjake. Človeški možgani so zelo zmožni in niso namenjeni zgolj izvrševanju avtomatizmov in le če smo motivirani oz nam je dana možnost postanemo kreativni. Družba naj bi zgolj določila okvire oz. pogoje.

Vsekako ti želim veliko uspeha in ti bom z veseljem prisluhnil.
lagun55
# 21.10.2018 ob 13:14
na tujem pa je teden prinesel umiritev razmer, medtem ko bo nižja cena nafte razveselila voznike.

pomeni da za navadne ljudi gre cena goriva gor, toliko o naših politikih in no.....
Trubadur
# 21.10.2018 ob 12:05
Na Ljubljanski borzi so izpuhteli vsi letošnji dobički

Bolje, da zaprejo Ljubljansko borzo... dinozavri, ki so hodili na borzo so izumrli, danes se dela vse preko spleta...
KovacevaKobila
# 21.10.2018 ob 09:17
Belgija je bila na začetku 90. let podobno zadolžena kot Italija, a je do začetka krize (2008) z zgledno javnofinančno politiko in z gospodarsko rastjo javni dolg znižala na 87 odstotkov BDP-ja

Uau. Z 'zgledno javnofinančno politiko' je dolg znižala na 'le' 87% BDP-ja. Impresivno, ni kaj. Še posebej, če upoštevamo, da je belgijski dolg trenutno 103% BDP-ja.

Nekaj najbolj paradoksalnega je obsesija ekonomistov s 'fiskalno odgovornostjo' in 'varčevanjem' ... hkrati pa taisti 'vzdržni' ekonomisti nimajo absolutno nobenega problema s tem, da ekonomija temelji na neskončni rasti in brez potrošnje propade.

Kapitalizem brez ogromnih dolgov - finančnih, okoljskih itn. - je tako kot Bigfoot. Številni prisegajo, da so ga videli, a nihče ga ni nikoli ujel.
JozekVeseli
# 21.10.2018 ob 09:10
Najbolje bi res bilo, da bi italijani odsli iz euro obmocja kontrolirano. Trenutno se lahko placujemo Salvinija, ampak tri leta taksnega zapravljanja EU ne bo mogla vec kreditirati. Salvini je nor, nima stika z realnostjo. Ne moremo si privosciti se ene grske krize na 50 milijonski populaciji.
skorpijon93
# 22.10.2018 ob 17:20
dober zgled je češka,slovaška, kaj pa vi veste !
RTzabava
# 22.10.2018 ob 08:44
RenatoP
Potrebno je razumet, kaj je pol centa in kaj 50 centov oz. Pol evra, potem pa piši in računaj.
esspero
# 21.10.2018 ob 22:37
Edina rešitev za človeštvo je ukinitev kreditov.! Šele takrat bomo lahko ljudje svobodni.! Vse investicije ,infrastrukturne in življensko pomembne, bi se izdale samo obveznice.Za to bi jamčila država, vse privatne obveznice pa bi po odplačilu zapadle in se lastništvo oz dolg prenese.Za jamstvo države mislim tiste investicije , ki so namenjene iz DDV oz BDP-ja.To je naš davkoplačevalski denar ,kje pa danes vse to ponikne ,le kdo bi to vedel.?Tako ne bi bilo dolga ,ne problemov. Da je tako ,kot je sedaj je zarota bogatih priviligirancev proti človeštvu. Odtod tudi vojne.! Ko bo ZDA kleknila od silnega dolga ki ga ima bo naredila vojno. Vzela na silo od tistega ki ima.Že videno v zgodovini9 preganjanja Judov, ko so jim bili že toliko dolžni da niso mogli odplačevati dolga ,je kralj izdal dekret o izgonu.
Krimsky
# 21.10.2018 ob 13:20
@ deželan

Drži, imam predlog.
Drži, je nov.
Drži tudi to, da je popolnoma nov.
~
Delam na tem, a problematika presega ta portal, ki je sicer prijazno gostoljuben.
Stvar je kompleksna, ne želim ponoviti niti Nietzschejeve napake o smrti boga, niti Sokratove »vi nekaj narobe razmišljate«, s katero je brez potrebe rinil v sodobnike, ki so ga potem obesili na drevo (zastrupili).
~
Občutek »jaz sem svoboden« je namreč v službi življenja, in nikomur ne želim podirati iluzij.
Kako torej povedati nekaj – česar ne mara nihče slišati?

Trenutno se nagibam k – »povedati samo tistim, ki so sposobni prisluhniti, ne da bi jih to ogrožalo«.
Kaj bo v resnici nastalo iz tega, pa res ne vem … pojma nimam
Cini Minis
# 21.10.2018 ob 14:12
Ljudje, razčlovečeni a la Krasni novi svet, niso nesrečni, ne vedo, da so razčlovečeni, in kar je še huje – ne bi jim bilo mar, če vi vedeli. V resnici so srečni sužnji v suženjski sreči.
deželan
# 21.10.2018 ob 12:16
Krimsky

moramo zato imeti oči zamazane z ekonomsko svobodo, svobodnimi trgi, svobodno voljo … najbolj učinkovita oblika zasužnjevanja je, da posameznik meni, da je svoboden …

-----

Če ugotavljaš, da je ekonomsko svobodo, svobodnimi trgi, svobodno voljo … najbolj učinkovita oblika zasužnjevanja imaš verjetno popolnoma nov predlog ?
deželan
# 21.10.2018 ob 11:25
Spričo nevednosti kaj lahjko sodržavljane pokoriš, jih narediš za podložnike le na pave strune je potrebno zaigrati. To je zavajanje zelo dobro zna vnovčiti RKC. Če daš dovolj velik dar cerkvi " poseredniku", bog odpustil grehe in ... stvar se prelevi v korupcijo. Tudi komunizem je na veliko zavedel in obljubljal oblast vsem a se je pokazalo, da je nova totalitarna oblast le kaznovala v imenu vseh za svojo korist.

Danes nas podobno zavajajo z zadolževanjem države.
Denar je pojavna oblika dobrin, ima menjalni namen.
Če se denar tiska, temu rečemo inflacija, saj razvrednoti delo tistih, ki novo dodano vrenost ustvarjajo v prid teh, ki denar tiskajo bolje rečeno sodržavljanom kradijo, ker so na oblasti.
Če se denar najema zato, da se oblastik deli plačo in bohoti, je to zadolževanje iz kortisti, kar privede do dolžniške krize.

Nespamentnemu ravnanju so podvrženi vsi sistemi, če dovolijo neodgovornim hlastačem odločati. Kriza 2008 je v ZDA nastala, ker so spregledali uravnoteženost in dovolili nenavadno velika vlaganja v nepremičnine. Nastal je balon ki je počil, saj kupci nepremičnin niso mogli vračati kreditov, ker se ob vlaganju v nepremičnine ni vlagalo tudi v gospodarstvo, kar bi omogočilo vračanje kreditov.
Slovenija je padla v finančno krizo ker je proračun trošil prekomerno. Seda jimamo gospdoarsko rast a problemi so ostali. Imamo 1/3 pemajhno gospodarstvo, povedano drugače v gospodarstvu bi morali imeti 1/3 več zapsolenih s tem bi se proračun za 1/3 povečal in omogočil normalno porabo. Da bo dosegli uravnoteženje, se mora vlagati v povečanje obsega gospodarstva in v posodabljanje le tega a hlastanje po takojšnjem dvigu plač vodi v večanje davkov ali zadolževanje.

Namesto da bi problem reševali se poučuje, da je delati brez veze, da se plača deli na podlegi sprejetega zakona kot pravica. Če druža podredi utopiji, zaide v težave in postane odvisna od kreditodajalcev. Grčija je imela ob nastopu krize vse možnosti dejati kredit, ki smo ga vzeli ne bomo vrnili a kaj bi se jim zgodilo ? Posatli bi izolirnana družba podrejena terorju lastnim veljakom saj so jih prav oni izkoriščali do date mere, da so za to najemali tuje kredite.
tomsk1
# 21.10.2018 ob 08:51
Le kdo tiči za vso to italijansko "župo". Murica ali Rusija? Kaj mislite?
RenatoP
# 21.10.2018 ob 08:00
Po izračunih banke JP Morgan naj bi sicer vsakemu zvišanju donosnosti italijanske desetletne obveznice v primerjavi z nemško za 0,10 odstotne točke sledila slabitev evra (v primerjavi z dolarjem) za 50 centov.

Se pravi ce se italijanska donosnost dvigne +0.2 na nemske to pomeni da bo evro samo se 0.15 $?
dude
# 21.10.2018 ob 07:28
Zdi se, da je res najboljse, da Italija kontrolirano izstopi iz evroobmocja.
Kazalo