Letos so se Petrolove delnice podražile za 40 odstotkov. Foto: BoBo
Letos so se Petrolove delnice podražile za 40 odstotkov. Foto: BoBo
Analitiki so na začetku leta 2014 pričakovali, da bo newyorški indeks S & P 500 šele decembra presegel mejo 2000 točk, a se je to zgodilo že avgusta. Foto: Reuters
Ben Bernanke
Ben Bernanke je ameriško centralno banko vodil v burnih časih, ko je padec banke Lehman Brothers grozil, da bo sesul ves finančni sistem. Foto: Reuters

Wall Street nazdravlja novim rekordom. Newyorški delniški indeks S & P 500 je v torek po nekaj spodbudnih makroekonomskih novicah prvič dan končal nad 2000 točkami, včeraj pa bil na koncu vreden točno 2000 točk. Evropske borze v drugi polovici avgusta vidno okrevajo. Frankfurtski DAX30, ki je na začetku avgusta zaradi strahu pred posledicami ukrajinske krize zdrsnil pod 9000 točk (in bil s tem že več kot deset odstotkov pod junija doseženim rekordom), je zadnja dva tedna pridobil dobrih šest odstotkov in je spet nad 200-dnevnim drsečim povprečjem, kar je pozitiven znak. V prvih dveh dneh tega tedna je Evropa pridobivala zlasti zaradi upanja, da bo Evropska centralna banka kmalu najavila nove likvidnostne ukrepe in po vzoru Feda (program je znan s kratico QE) začela odkupovati obveznice.

Nemčija čuti ukrajinsko krizo
Včeraj so se ta pričakovanja nekoliko ohladila, tako da je DAX (9.569 točk) naredil manjši korak nazaj, "ponagajala" pa mu je tudi novica, da je zaupanje nemških potrošnikov (merijo ga z anketo med 2000 gospodinjstvi) prvič po začetku leta padlo, in sicer za 0,3 točke, na 8,6. Da bo Nemčija utrpela posledice krize v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu, je na začetku tedna potrdil tudi najpomembnejši nemški konjunkturni indeks Ifo. Avgusta se je znižal četrti mesec zapored in s 108 zdrsnil na 106,3 točke, kar je najmanj po lanskem juliju. Evro, ki je v sredo v azijskem delu trgovanja pri 1,3151 dolarja padel na 13-mesečno dno, je včeraj okreval, saj devizni trgovci niso več tako prepričani, da bo Mario Draghi naslednji teden najavil nove spodbujevalne ukrepe.

Bernanke presenetil poznavalce
Finančno dogajanje je včeraj malce razburkal nekdanji predsednik Feda Ben Bernanke z izjavo, da je bila finančna kriza 2008 najhujša v zgodovini. Zapisal je, da smo septembra in oktobra 2008, ko je svet pretresel padec banke Lehman Brothers, doživeli še večji šok, kot je bila Velika depresija, torej kriza iz 20. oz. 30. let prejšnjega stoletja. Ekonomisti se sprašujejo, kaj točno je mislil s to izjavo, kajti številke nedvomno kažejo, da je bilo v Veliki depresiji huje. Nenazadnje je brezposelnost v ZDA porasla na 25 odstotkov (v tokratni krizi pa le na 10 odstotkov), gospodarska dejavnost pa se je takrat znižala za skoraj polovico.

Tečaji delnic na Lj. borzi (27. avgust):

GORENJE

+3,34 %

6,81 EUR
PETROL+0,95 %308,90
LUKA KOPER+0,95 %26,65
ZAV. TRIGLAV+0,77 %24,89
SAVA RE

+0,52 %

15,38
KRKA

+0,00 %

65,00

MERCATOR-1,18 %84,00
TELEKOM-1,53 %129,00





Bo Aerodrom res prodan po tako visoki ceni?
Na Ljubljanski borzi se je tudi v sredo nadaljevala rast, indeks SBI TOP pa je pri 827 točkah dosegel najvišjo raven po začetku leta 2011. Zaradi več kot enoodstotne pocenitve Telekomovih in Mercatorjevih delnic rast SBI-ja ni bila višja kot 0,22 odstotka. Glavni razlog, da se je na domači delniški trg vrnil optimizem, je privatizacija, ki se jo je država končno lotila z vso resnostjo. Morda so pričakovanja celo previsoka. Matej Runjak, član uprave SDH-ja, je za Radio Slovenijo komentiral ugibanja, da naj bi Fraport za delnico Aerodroma ponudil kar 63 evrov. To pomeni 22-kratnih letnih dobičkov pred obresti in davki. Za to panogo je to precej visoko. Runjak: "Opozoril bi, da je glede na vrednotenja, na podlagi podobnih transakcij, treba premisliti, ali smo res tako posebni v tem pogledu."

Petrol ima še prostor za rast
Spomnimo: tečaj Aerodroma je bil na vrhuncu finančne krize okrog deset evrov, zdaj pa je nad 60 evri. V "nebo" so šle tudi delnice Cinkarne. Na začetku leta so bile pod sto evri, zdaj je njihov tečaj 181 evrov. V zadnjih dneh je opazna tudi rast Petrolovih delnic, ki so prvič po štirih letih in pol presegle 300 evrov. "Razloge za rast gre iskati predvsem v pomanjkanju privlačnih naložb oziroma iskanju delnic na Ljubljanski borzi, ki v zadnjem času še niso toliko zrasle. Petrolova delnica se sicer še vedno nahaja pod analitskimi ciljnimi cenami, nove informacije pa bodo znane že danes, ko bo Petrol objavil polletne rezultate," je povedal Uroš Ožbolt iz Alte. In še dobra novica z obvezniških trgov: donos slovenske 10-letne obveznice je pri 2,67 odstotka padel na novo rekordno nizko vrednost.