Optimizem se širi tudi med male vlagatelje. Podatki Ameriškega združenja malih vlagateljev kažejo, da je bilo v tednu do 8. junija že 44,5 odstotka ameriških zasebnih vlagateljev bikovsko razpoloženih (to pomeni, da v naslednjega pol leta pričakujejo višje tečaje). Gre za najvišjo vrednost po novembru 2021. Na drugi strani je bila medvedje razpoloženih le četrtina vlagateljev, kar je najmanj letos. CNN-ov indeks strahu in pohlepa (Fear and Greed Index) je medtem spet prilezel v območje ekstremnega pohlepa. Vlagatelji morajo biti zdaj zelo previdni, da na trg ne vstopijo ravno v trenutku, ko se bo zgodil preobrat. Popravek je namreč vse verjetnejši, je pa tako, da je bilo letos smiselno prav vsak popravek izkoristiti za nove nakupe. Z drugimi besedami: strategija buy-the-dip (kupuj ob padcih), ki lani ni delovala, je spet zelo aktualna!

Medved, bik, ali – raca?
V četrtek je indeks S & P 500 dan končal pri 4.294 točkah, kar je pomemben mejnik, saj se je od oktobrskega dna odbil za 20 odstotkov. Po borzni definiciji je tako Wall Street spet v bikovskem trendu. Zanimivo je, da je bilo potrebnih 164 dni, da se S & P za dvajset odstotkov odbil do dna, kar je najdaljše obdobje v zadnjih petih desetletjih. Ni jih malo, ki še vedno dvomijo, da gre za "pravo" rast in pri tem omenjajo – raco (borzniki dogajanje na trgih radi primerjajo s predstavniki iz živalskega sveta). Kevin Gordon, strateg pri družbi Schwab, je slikovito povzel, da trenutno ne gre za bikovski trg, ampak bolj za račji trg – nad gladino je dogajanje videti spokojno, spodaj pa se marsikaj dogaja. Pomenljiv je zlasti podatek, da je za skoraj celotno letošnjo rast indeks S & P zaslužnih le sedem delnic, ki so predvsem na račun norije, povezane z umetno inteligenco, silovito porasle.

Čas za letos prezrte sektorje
Delnice, ki jih je bilo letos dobro imeti v svojem portfelju, so Apple, Microsoft, Alphabet, Amazon, Meta, Tesla in seveda Nvidia, ki je od začetka leta za 165 odstotkov v plusu. Takšna prevlada le peščice delnic je precej nenavadna, so pa v tem mesecu že opazna malce drugačna gibanja. Tehnološki Nasdaq je tako junija pridobil "le" dva odstotka, medtem ko sta imela energetski in industrijski sektor okrog šestodstotno rast. Denar se seli tudi v delnice srednje velikih podjetij, ki jih vključuje indeks Russell 2000. V juniju je Russell porasel za 6,6 odstotka, od začetka leta pa je za 5,9 odstotka v plusu. Skratka, opaziti je določeno repozicioniranje in preusmeritev v gospodarsko občutljive sektorje, saj očitno recesija, če sploh bo nastopila (nekateri jo zdaj vidijo šele v letu 2024), ne bo tako huda, kot je bilo videti še pred nekaj meseci.

Fed naj bi v sredo obresti pustil nespremenjene
Pri Goldman Sachsu so znižali verjetnost za ameriško recesijo v naslednjih 12 mesecih s 35 na 25 odstotkov. Zabavo bi lahko pokvarila le ameriška centralna banka, ki se bo v torek in sredo sestala na junijskem zasedanju. Velika verjetnost je (približno tričetrtinska), da bo Fed tokrat obresti pustil nespremenjene, torej v območju med 5,0 in 5,25 odstotka, s čimer bi po seriji desetih dvigov ustavil cikel najbolj agresivnega zaostrovanja obrestne mere v zadnjih več kot 40 letih. Na Fedovo odločitev bo vplivala tudi torkova objava majske inflacije (indeks CPI). V četrtek se bo sestala še Evropska centralna banka, kjer pa je zaradi še naprej precej visoke inflacije pričakovati nov dvig obrestne mere, čeprav je druga objava ocene gibanja BDP-ja pokazala, da je območje evra zapadlo v tehnično recesijo, saj se je realni BDP dve zaporedni četrtletji znižal, in sicer za 0,1 odstotka.

Bojan Ivanc: Prej stagnacija kot recesija
"Precej pomembnejše kot ugotovitev o tehnični recesiji je dinamika zaposlovanja, ki je še močna in znižuje tveganje resnične recesije. Prav tako nižje cene energentov in surovin znižujejo tveganje recesije. Obdobje zadnjega pol leta lahko bolje opišemo s terminom stagnacija. Reviziji podatkov za Nemčijo in Nizozemsko sta bili ključni pri popravku spremembe BDP-ja v prvem četrtletju. Podatki za april in maj kažejo, da je storitveni del evropskega gospodarstva okrepil svoje poslovanje, v industriji pa so podatki še vedno slabi, globalno gledano celo najslabši med večjimi proizvodnimi destinacijami na svetu. Naša regija (Nemčija, Češka, Avstrija) je tako imela v zadnjih dveh mesecih najnižji proizvodni PMI, kar je posledica učinkov energetske krize kot tudi manjšega povpraševanja potrošnikov po blagu. V drugi polovici leta pričakujemo manj intenzivno rast storitev in ponovno, vendar zmerno rast v industriji," je za MMC povedal glavni ekonomist pri GZS-ju Bojan Ivanc.

Rast kitajskega gospodarstva se usmerja na domače storitve
Ker je v zadnjem času tudi iz Kitajske vse več neprepričljivih podatkov (maja je na primer izvoz glede na lanski maj nazadoval za 7,5 odstotka), smo Bojana Ivanca prosili še za komentar, kako lahko to vpliva na Evropo. "Podatki o gospodarskem stanju na Kitajskem kažejo, da se rast kitajskega gospodarstva usmerja na domače storitve, ki zelo malo vplivajo na evropsko gospodarstvo. Prav tako se industrijska proizvodnja povečuje, medtem ko rast infrastrukturnih naložb peša in tudi pojasnjuje šibke trende na trgu surovin. Te okoliščine so sicer zelo dobre za Evropo, saj je kontinent velik uvoznik energentov in surovin. Nova izvozna naročila v kitajskem gospodarstvu se povečujejo, kar kaže na izboljšane trende pri izvozu v prihodnjih mesecih. Globalno gledano je industrijska proizvodnja nekoliko šibka, predvsem zaradi zmanjšanja zalog v verigah vrednosti, ki so povezane z nižjo rastjo prodaje blaga potrošnikom kot tudi dražjim financiranjem obratnega kapitala."