29. decembra leta 1989, na zadnji trgovalni dan leta, je tokijski delniški indeks Nikkei pri 38.957 dosegel rekordno vrednost. S tem ni zrcalil le izjemnega vzpona japonskega gospodarstva, ampak tudi špekulacij, ki so se ob izjemno ohlapni denarni politiki Japonske centralne banke razpasle pri vseh mogočih naložbenih razredih, predvsem pri nepremičninah. Dovolj zgovoren je podatek, da naj bi bila takrat tokijska cesarska palača na papirju vredna več kot celotna Kalifornija, članstvo v enem od ekskluzivnih golf klubov pa je stalo 3,7 milijona dolarjev. Pok balona je bil neizogiben (Nikkei je bil tri leta pozneje vreden le še 17 tisoč točk), japonsko gospodarstvo si do konca stoletja ni več opomoglo, ekonomisti pa so govorili o izgubljenem desetletju.

V pričakovanju novih stimulusov
Nikkei se je včeraj povzpel za dobra dva odstotka, pri 27.524 točkah je še vedno kar 30 odstotkov oddaljen od rekorda, a vendarle – dosegel je najvišjo raven v zadnjih 30 letih in je v zadnjih letih tako sledil gibanjem vseh pomembnih delniških indeksov po svetu. Vzroki, da finančni trgi tudi ob koncu leta ne kažejo znakov šibkosti (in dosegajo rekordne vrednosti), so na dlani: Trump je podpisal sveženj pomoči, vreden 900 milijard dolarjev, predstavniški dom, ki ima demokratsko večino, je medtem potrdil predlog zakona za povečanje finančne pomoči Američanom s 600 na 2000 dolarjev (predlog mora potrditi še senat), centralne banke bodo še nekaj let vodile ultraohlapno denarno politiko, cepivo vliva upanje na konec mračnih časov, dosežen je bil tudi dogovor o brexitu.

Nov balon?
Tako kot je leta 1989 v neslutene višave poletel indeks Nikkei, tako letos divje narašča vrednost bitcoina. Komaj smo poročali o preboju magične meje 20 tisoč dolarjev, že se bitcoin bliža 30 tisoč dolarjem. V nedeljo je cena presegla 28 tisoč dolarjev, s čimer je najpomembnejša kriptovaluta letos poskočila že za skoraj 300 odstotkov. V celotnem kolaču kriptovalut BTC predstavlja že 70-odstotni delež. Čeprav dogajanje zelo spominja na leto 2017, pa v iskalniku Google niti približno še ni toliko poizvedb za bitcoinom kot takrat. Pomembno je tudi, da so tokrat v ozadju rasti pomembni institucionalni vlagatelji. To zmanjšuje verjetnost za črn scenarij in nov 80-odstotni padec bitcoina, vsekakor pa bo treba počasi računati na konkretnejši popravek, saj takšna rast ni vzdržna.

Odlično leto za zlato, a vseeno je bil v senci bitcoina
Čeprav se je zlato letos zaradi vse negotovosti, povezane z epidemijo (pa tudi zaradi pomislekov, ali nas ne čaka visoka inflacija), izkazalo kot imenitna naložba (cena zlate unče se je povzpela za 24 odstotkov, poleti je celo prvič v zgodovini padla meja 2000 dolarjev), je letošnja rast bitcoina več kot desetkrat višja! Bitcoinu so zadnji teden sledili tudi alt kovanci (eter je v ponedeljek skoraj dosegel 750 dolarjev) z izjemo XRP-ja, ki je v nemilosti vlagateljev (včeraj strmoglavljenje na 0,17 dolarja). Ameriški regulator SEC je namreč prejšnji teden vložil tožbo proti ameriškemu podjetju Ripple in ga obtožil prodaje neregistriranih vrednostnih papirjev. Menjalnica Bitstamp za ameriške stranke XRP umika iz ponudbe, podobno je sklenil tudi Coinbase.