Vse več je opozoril, da bo potrebna rast cen, da bi se (po koncu epidemije) uravnotežila občutno višje povpraševanje in razpoložljiva ponudba, ki jo je kriza precej prizadela. Finančni trgi se tega za zdaj še ne bojijo, donosnosti vladnih obveznic so še naprej zelo nizke oziroma negativne, delniški indeksi pa so večinoma na rekordnih vrednostih. Foto: Reuters
Vse več je opozoril, da bo potrebna rast cen, da bi se (po koncu epidemije) uravnotežila občutno višje povpraševanje in razpoložljiva ponudba, ki jo je kriza precej prizadela. Finančni trgi se tega za zdaj še ne bojijo, donosnosti vladnih obveznic so še naprej zelo nizke oziroma negativne, delniški indeksi pa so večinoma na rekordnih vrednostih. Foto: Reuters
Pri tedniku The Economist so se v eni od zadnjih izdaj spraševali, kakšna je možnost, da se bodo morala razvita gospodarstva znova spopadati z inflacijo. Foto: MMC RTV SLO
Pri tedniku The Economist so se v eni od zadnjih izdaj spraševali, kakšna je možnost, da se bodo morala razvita gospodarstva znova spopadati z inflacijo. Foto: MMC RTV SLO

Inflacija se ta hip zdi popolnoma neaktualna tema, podobno kot bi naše bralce strašili pred vročim soncem. V Sloveniji in tudi drugje po Evropi se namreč spopadamo z deflacijo (cene so se pri nas lani v povprečju znižale za 1,1 odstotka), Evropska centralna banka pa se vse od finančne krize 2008 trudi, da bi vsaj malo spodbudila inflacijo, če se že ne more približati ciljni dvoodstotni vrednosti. Toda ob koncu epidemije bi se lahko inflacija prebudila. Tako naj bi bilo še vedno v zgodovini, so v študiji ugotovili pri Bank of Englandu, nazadnje po španski gripi pred stotimi leti. Ker so centralne banke in vlade po lanskem marcu za spopad s posledicami koronavirusa namenile bilijone dolarjev, evrov in jenov, bi morala vsa ta poplava denarja slej ko prej povzročiti tudi višje cene dobrin. Pri Fedovi podružnici v St. Louisu so Američane že opozorili, naj se pripravijo vsaj na začasen dvig inflacije. Pri Morgan Stanleyju napovedujejo, da bo v drugi polovici letošnjega leta inflacija v ZDA ne le dosegla, ampak tudi presegla Fedovo dvoodstotno ciljno vrednost.

Večja ponudba denarja ne sproži višje inflacije
Kot piše The Economist, smo na inflacijo že pozabili, saj je bila kar tretjina ljudi iz razvitega sveta rojena v obdobju, ko letna inflacija ni presegla petih odstotkov. Kako drugače je bilo v 70. in tudi še v 80. letih, ko je bila inflacija v zahodnem svetu večinoma dvoštevilčna, kar je predstavljalo največjo težavo, s katero so se spopadala gospodarstva (v ekstremnih razsežnostih smo to doživeli v Jugoslaviji, ko je tiskarna na Topčideru komaj dohajala potrebe po bankovcih s šestimi ničlami). Toda zaradi globalizacije, selitve proizvodnje v države s poceni delovno silo, tehnološkega napredka in vse vse višje produktivnosti se je inflacija vse bolj zniževala, trenda pa niso obrnili niti finančna kriza 2008 niti vsi eksperimenti centralnih bank v obliki ničelnih ali negativnih obrestnih mer in odkupovanja obveznic. Zdi se, da ni več nobene povezave med vse višjo ponudbo denarja in inflacijo, česar ni spremenil niti Fed, ki je petino vseh dolarjev v obtoku ustvaril lani.


lanska spremembavrednost 31. 12. 2020
Dow Jones (New York)+7,3 %30.606 točk
S & P 500 (New York)+16,3 %3.756 točk
Nasdaq (New York)+43,6 %12.888 točk
Stoxx 600 (Evropa)-3,8 %399 točk
FTSE100 (London)-14,2 %6.460 točk
DAX30 (Frankfurt)+3,5 %13.718 točk
Nikkei (Tokio)+15,527.529 točk
SBITOP (Ljubljana)-2,7 %900 točk
evro+6,6 %1,1917 USD
bitcoin+300 %29.000 USD
nafta brent-24 %51,7 USD
zlato+25 %1.901

Višje obresti bi svet pahnile v težave
Toda ko bo epidemije konec, bo poraba po vsem svetu močno porasla. Vsi bodo navdušeni, da lahko znova potujejo, uživajo na koncertih, večerjajo v uglednih restavracijah in nakupujejo brez omejitev. Močna rast povpraševanja bo vsaj sprva naletela na omejeno ponudbo (podjetja se bodo težko tako hitro prilagodila), kar bo povzročilo ozka grla in zelo verjetno rast cen. Centralne banke bodo v tem primeru v nezavidljivem položaju, saj bodo morale ukrepati in voditi manj ohlapno denarno politiko. Višje obrestne mere bi lahko imele neslutene posledice, številna podjetja, ki so trenutno "nad vodo" le zaradi izjemno nizkih obresti, bi propadla, vladni dolg (ta v razvitem svetu dosega že 125 odstotkov BDP-ja) bi bilo nemogoče obvladati. In seveda bi bilo zelo verjetno tudi konec zabave na delniških trgih, saj ničelne obresti veljajo za ključni dejavnik, ki hrani bika.

Bitcoin je včeraj presegel 33 tisoč dolarjev, rast na začetku leta je posledica izjemnih nakupov na menjalnici Coinbase in likvidacij kratkih pozicij. Kratkoročno je pričakovati tudi večji popravek – v enem mesecu (od 2. decembra) se je namreč bitcoin podražil za 73 odstotkov! Foto: Investing.com
Bitcoin je včeraj presegel 33 tisoč dolarjev, rast na začetku leta je posledica izjemnih nakupov na menjalnici Coinbase in likvidacij kratkih pozicij. Kratkoročno je pričakovati tudi večji popravek – v enem mesecu (od 2. decembra) se je namreč bitcoin podražil za 73 odstotkov! Foto: Investing.com

Bitcoin presegel 33 tisoč dolarjev
Tudi zaradi večje možnosti, da se bo vrnila inflacija, so cene zlata v prejšnjem letu pridobile 25 odstotkov, a to ni nič v primerjavi z rastjo bitcoina, ki ga nekateri imenujejo digitalno zlato. Tečaj je lani poskočil za 300 odstotkov in nazadnje dosegel rekord tudi v primerjavi z zlatom. V petek je namreč cena bitcoina dosegla 15,4 zlate unče in tako presegla vrednost iz decembra 2017. V dolarjih je rekord padel že sredi decembra, ko je bilo treba za bitcoin prvič plačati več kot 20 tisoč dolarjev. Toda strma rast se ni ustavila, le dva tedna pozneje – včeraj ob 13.20 – je padla še meja 30 tisoč dolarjev in v nekaj urah še 31, 32 in 33 tisoč dolarjev. Povpraševanje po bitcoinu ne usiha, vse več jih je, ki ne verjamejo v fiatvalute, ampak v bitcoinu prepoznajo dober hranilec vrednosti. Ponudba je vse bolj omejena, saj vse več vlagateljev stavi na strategijo "hodlanja" in bitcoina nočejo prodajati kljub izjemni rasti, upoštevati je treba tudi FOMO-učinek oziroma strah vlagateljev pred tem, da bi zamudili priložnost.

Leto 2021 bo podobno letu 2017, cena bitcoina pa bo zrasla še mnogo višje, kot je danes.

Aleš Kepic (Crypto Trade Academy)
  • "Bikovski trend se je šele dobro začel"
    Da so se lani v igro vključili tudi PayPal, CashApp in podobne pomembne finančne družbe, je še dodatno okrepilo vlogo bitcoina v finančnem svetu. Tržna kapitalizacija se je povzpela že na več kot 600 milijard dolarjev (med vsemi kriptovalutami ima BTC že 72-odstoten delež). Ali sledi podoben zlom, kot smo ga doživeli pred tremi leti, ali pa je tokratna zgodba drugačna, so mnenja seveda deljena. Aleš Kepic iz ekipe Crypto Trade Academy dolgoročno vidi še veliko možnosti za rast: "Bitcoin je prebil magično mejo 30 tisoč dolarjev in segel nad 33 tisoč, tako da se je v zadnjem tednu njegova cena zvišala za dobrih 6000 dolarjev. Kratkoročno bi bil vsakršen premor rasti bitcoina zelo dobrodošel za druge kriptovalute, dolgoročno gledano pa se je bikovski trend šele dobro začel. Različna podjetja, skladi in svetovno znani investitorji ter milijarderji, kot so Grayscale Bitcoin Trust, Block.one, MicroStrategy, Ray Dalio in drugi, kopičijo zaloge tudi ob tako strmem vzponu. “Rat Poison Squared” ali po slovensko podganji strup na kvadrat, kot je bitcoin leta 2018 poimenoval znameniti Warren Buffet, se le ni izkazal za napačno naložbo. Leto 2021 bo podobno letu 2017, cena bitcoina pa bo zrasla še mnogo višje, kot je danes."