Evrska letna inflacija je pri 6,1 odstotka zdaj najnižja po februarju 2022, boljša od pričakovanj pa so bila prejšnji mesec tudi gibanja na ameriškem trgu dela. Število novoodprtih delovnih mest je namreč poraslo za 339 tisoč, kar je precej nad napovedmi (190 tisoč). Povprečna urna postavka se je na drugi strani povišala manj od napovedi, stopnja brezposelnosti pa je porasla močneje od pričakovanj, in sicer na 3,7 odstotka. Takšne razmere na trgu dela nekateri analitiki opisujejo celo s terminom Zlatolaska ("Goldilocks"), saj naj bi bili sveže objavljeni podatki s stališča delniških trgov (ki si seveda ne želijo dodatnih višanj obrestnih mer) naravnost idealni, poleg tega pa se povečuje verjetnost za mehak pristanek ameriškega gospodarstva.

Tesla v tednu dni pridobila 11 odstotkov
Dow Jones je zadnji teden pridobil dva odstotka in se spet povzpel nad vrednost z začetka letošnjega leta, tehnološki Nasdaq pa je letos že za skoraj 27 odstotkov v plusu, s čimer je nadoknadil pretežni del lanskih izgub. Samo v prejšnjem mesecu (ko je širši trg sicer drsel navzdol) je Nasdaq pridobil 5,8 odstotka, blestele pa so predvsem delnice Nvidie, katerih tržna kapitalizacija je v torek prvič presegla bilijon dolarjev. Evropa lahko le z zavistjo opazuje dogajanje onstran Atlantika – nemški sektor polprevodnikov na primer močno zaostaja. Infineon je trenutno namreč na borzi vreden le 50 milijard dolarjev, še pred nekaj leti pa je bila njegova vrednost višja od vrednosti Nvidie. Po nekaj neprepričljivih tednih so spet zablestele tudi Tesline delnice in v celotnem tednu poskočile za 11 odstotkov.

LJSE: Visoka rast Cinkarne in Save Re
Slovenski delniški trg je naredil nov korak naprej, saj je indeks SBITOP od ponedeljka do petka pridobil 1,44 odstotka, od začetka leta pa že skoraj 18 odstotkov. Delnice Cinkarne so se na tedenski ravni podražile za 6,22 odstotka. Vse bližje je skupščina Cinkarne 14. junija, na kateri bo jasno, da bo sprejet predlog uprave in nadzornega sveta, da se dividende letos ne izplačajo, ali pa bo "zmagalo" združenje malih delničarjev, ki si delitve dobička želi. Če se bodo delničarji odločili za izplačilo dividend, bo moralo podjetje vrniti lani prejeto državno pomoč za omilitev energetske krize. Visoka rast je po objavi odličnih četrtletnih rezultatov (čisti dobiček je bil z 20,1 milijona evrov višji za 144 odstotkov) uspela tudi delnicam Save Re (+4,24 %). Tečaj najprometnejše Krke se je zvišal za 0,90 odstotka, na 112 evrov.

Zakaj tako nizke obresti na depozite?
Ljubljanska borza je v torek tretjič pripravila dogodek Trguj na borzi, na katerem so se predstavili tudi predstavniki prve kotacije. Predsednik uprave NLB-ja Blaž Brodnjak je odgovoril na očitke, zakaj so vloge slovenskih varčevalcev kljub rekordnim dobičkom bank še vedno tako slabo obrestovane, vseeno pa obseg depozitov ostaja zelo visok, okrog 26 milijard evrov: "Zakaj raste obseg depozitov v bankah ob toliko alternativnih priložnostih? Na voljo imate zakladno menico Republike Slovenije, kratkoročni vrednostni papir, ki prinaša po tri odstotke (na letni ravni)! Zakaj želite imeti na dolgoročni depozit pri bankah tri odstotke, če lahko to menico kadar koli unovčite? Že dvajset let ponujamo kot produkt tudi varčevalni račun, pri katerem je obrestna mera 20 odstotkov evriborja in je na razpolago kadar koli v sedmih dneh po vplačilu, kar pomeni, da imate alternativo gotovini po 0,6 odstotka. Kdo vam plača za gotovino 0,6 odstotka?"

Zakaj še vedno nosite k nam denar?
"Imamo tudi rešitev, ki se ji reče naložbeni par, pri katerem za dve leti vežete denar oziroma ga preusmerite v slovenske delnice in investicijske sklade oziroma naložbene proizvode in dobite dva odstotka. Poskušamo stimulirati razvoj slovenskega gospodarstva na uravnotežen način. Ni normalno, da varčujemo le v depozitih in v nepremičninah. Dobre štiri milijarde imamo v investicijskih skladih in 26 milijard v depozitih. Tega ni nikjer na svetu v resnih in razvitih državah, le na Balkanu, kjer se investicijska industrija še ni razvila. Da imamo v državi z več kot 1300 evri povprečne plače takšno strukturo naložbenega portfelja, je pa smešno. To je destrukcija. Pričakovati, da bodo banke, ki imajo 55-odstotno razmerje med krediti in depoziti, kar pomeni da ima za vsak evro kredita skoraj dva evra depozita, plačevale visoke obrestne mere, je absurdno. Pa še vedno nosite ta denar k nam. Dajte ga vendar v slovenske delnice!"