Vlagatelji na Ljubljanski borzi to jesen nimajo razlogov za zadovoljstvo. Septembra se je indeks SBI TOP znižal za 2,4 odstotka in negativna gibanja nadaljeval tudi v prvih dveh oktobrskih dneh. Od letošnjega vrha (8. januarja je bil pri 695 točkah) je oddaljen skoraj 13 odstotkov. Za kratko analizo nekaterih delnic in splošnega razpoloženja smo prosili Tomislava Apollonia iz Abanke.

Krka: Večji kupci čakajo na pametno ponudbo
"Krkine delnice so, tehnično gledano, v kanalu med 52 in 57 evrov. Promet je zadnje dni nižji. Glavni kupci so se začasno umaknili in čakajo, da se pojavi večja ponudba in bodo spet začeli kupovati. Zadnja ciljna vrednost, ki so si jo septembra postavili pri banki Barclays, je bila postavljena pri 54,6 evra, medtem ko so avgusta pri Alti ciljno vrednost določili pri 60,5 evra."

Vprašaj pri Mercatorju; Telekom bo prodan
Zakaj so Mercatorjeve delnice, ki so bile konec avgusta nad sto evri, v sredo padle na 80 evrov, kar je najmanj po letu 2002? "Verjetno je to povezano z zadnjimi članki v Dnevniku, ki so postavili pod vprašaj Mercatorjevo prodajo." Kaj pa Telekom? Bo prodan ali ne? "Mislim, da je položaj takšen, da druge možnosti ni. Vlada bo na vse mogoče načine poskušala priti do denarja, saj je položaj zelo resen."

Težko leto 2014
"Bloomberg je objavil članek na temo slovenskega zadolževanja. Naslednje leto zapade 3,1 milijarde evrov obveznosti, ki jih bo treba refinancirati, na drugi strani pa smo za sanacijo bank v proračunu predvideli 1,2 milijarde evrov. Vprašanje, če bo to dovolj. Ocenjujejo, da je delež slabih posojil v slovenskem BDP-ju kar 20-odstoten. To je devet milijard dolarjev (skoraj sedem milijard evrov), kar je 'huda' številka."

Naloge, ki čakajo Slovenijo
"Če povzamemo: privatizacija se mora pospešiti in vsaj Telekom bo treba do konca leta 2014 prodati in takrat tudi že dobiti kupnino. Seveda pa je ključno, da se nadaljuje sanacija bank in da naredimo naslednje korake pri slabi banki, dokapitalizaciji bank in prodaji podjetij s seznama, ki ga je objavila vlada. Če bomo to naredili, bo Evropa zadovoljna in se bomo lahko normalno zadolževali."

Tečaji delnic na Lj. borzi (2. oktober):

Po zgledu Španije?
Trenutno vlagatelji Sloveniji ne zaupajo, zato se ni smiselno zadolževati na obvezniških trgih. Pri desetletni obveznici, ki zapade leta 2024, je donosnost skoraj 6,60-odstotna. "Ta trenutek po svež denar ne moremo. Če naredimi vse domače naloge, utegne biti drugače, čeprav se bo verjetno treba na pomoč obrniti tudi na sklad ESM. Na finančnem ministrstvu razmišljajo o španskem modelu, ki je zaprosila za pomoč pri sanaciji bank," je še povedal Tomislav Apollonio.

Italija lažje diha
Španija se lahko zadolžuje mnogo ugodneje kot Slovenija, saj kupci obveznic zahtevajo 4,27-odstotne letne obresti. Včeraj je po ugodnem razpletu vladne krize zadihala Italija. Donos desetletne obveznice se je znižal za 18 bazičnih točk, na 4,37 odstotka, potem ko je bil pred kratkim že nad 4,70 odstotka. Novica, da je premier Letta "preživel" glasovanje o zaupnici, je pomagala tudi borzi v Milanu, ki je bila med evropskimi ena redkih s pozitivnim predznakom.

Draghi evro poslal na sedemmesečni vrh
Na rednem sestanku Evropske centralne banke ni bilo presenečenj. Ključna obrestna mera ostaja pri pol odstotka. "Denarna politika območja evra bo ostala ekspanzivna, dokler bo to potrebno," je povedal predsednik Mario Draghi. Draghi je tako kljub nekaterim spodbudnim znakom iz gospodarstva območja evra (celo s trga dela je nekaj pozitivnih signalov, čeprav je avgusta brezposelnost ostala 12-odstotna) pričakovano ponovil napoved prihodnje smeri delovanja ECB-ja. Evro se je okrepil do 1,3605 dolarja in dosegel sedemmesečni vrh.