Ameriška centralna banka vztrajno poudarja, da dela še ni končala oziroma da boj z inflacijo še ni dobljen. Vlagatelji to nekako ignorirajo in ne verjamejo, da bi lahko Fed ključno obrestno mero Fed funds, ki je trenutno pri 4,50 odstotka, zvišal bistveno nad pet odstotkov. Foto: Reuters
Ameriška centralna banka vztrajno poudarja, da dela še ni končala oziroma da boj z inflacijo še ni dobljen. Vlagatelji to nekako ignorirajo in ne verjamejo, da bi lahko Fed ključno obrestno mero Fed funds, ki je trenutno pri 4,50 odstotka, zvišal bistveno nad pet odstotkov. Foto: Reuters

"Vsakršne skrbi, da je gospodarstvo v recesiji ali blizu recesije, je treba ob takšnih številkah zavreči," so pri agenciji Moody's zapisali ob objavi, da je bilo v ZDA januarja ustvarjenih neto kar 517 tisoč delovnih mest oziroma skoraj trikrat več od napovedi. Stopnja brezposelnosti je zdaj pri 3,4 odstotka najnižja, odkar je prvi človek stopil na Luno. Fedu naj bi uspel mehak pristanek gospodarstva. V zadnjem lanskem četrtletju je bila rast BDP-ja 2,9-odstotna. Od kod torej vse črnoglede napovedi, da je največje svetovno gospodarstvo in z njim še številna razvita gospodarstva na poti v recesijo?

Sorodna novica Vasle: Z dvigom obrestnih mer zmanjšujemo zadolževanje in vplivamo tudi na znižanje inflacije
Frankfurtski delniški indeks DAX30 (15.320 točk) se je v torek znižal za 0,16 odstotka. Nemška podjetja (v industriji, gradbeništvu in pri dobavi energije) so decembra presenetljivo znižala proizvodnjo, in sicer za 3,1 odstotka v primerjavi z novembrom. Gre za največji padec od marca 2022. Foto: Reuters
Frankfurtski delniški indeks DAX30 (15.320 točk) se je v torek znižal za 0,16 odstotka. Nemška podjetja (v industriji, gradbeništvu in pri dobavi energije) so decembra presenetljivo znižala proizvodnjo, in sicer za 3,1 odstotka v primerjavi z novembrom. Gre za največji padec od marca 2022. Foto: Reuters

Obresti v ZDA verjetno kmalu nad 5 odstotki
Nekaj je gotovo: dobički ameriških podjetij se vidno upočasnjuje (oziroma so v zadnjem lanskem letu rahlo nazadovali), prav tako
gospodarska rast. Še vedno je kar precejšnja verjetnost, da bomo letos v nekaterih delih sveta videli recesijo, ki pa bo verjetno blaga. V Nemčiji je na primer BDP v zadnjem lanskem četrtletju že minimalno zdrsnil. Upoštevati je treba, da ima višanje obresti zapozneli učinek na gospodarsko dejavnost. Če bo obrestna mera v ZDA na koncu res nad petimi odstotki (Fed bo marca obresti predvidoma dvignil devetič zapored, na 4,75 odstotka, a to verjetno še ne bo konec cikla), bo to popolnoma druga zgodba, kot je bila v letih po finančni krizi, ko so bile obresti skorajda ničelne. Obrok hipotekarnega posojila (če je skupni znesek posojila 150 tisoč evrov) s 15-letno dobo odplačevanja je na primer pri petodstotnem evriborju skoraj dvakrat višji kot pri ničelnem.

letošnja spremembavrednost
Dow Jones (New York)+3,0 %34.157 točk
Nasdaq (New York)+15,9 %12.113 točk
Stoxx 600 (Evropa)+7,8 %458 točk
SBI TOP (Ljubljana)+10,2 %1.153 točk
dolarski indeks-0,1 %103,4 točke
nafta brent-2,8 %83,7 USD
zlato+2,6 %1.870 USD
bitcoin

+39 %

23.100 USD

10-letna obveznica (ZDA)-17 bazičnih točk

3,68 %

Inflacijske iluzije
Fed je v boju proti inflaciji kar uspešen, inflacijo je umiril na 6,5 odstotka, a do končnega cilja (2 odstotkov) je še dolga pot. Vprašanje je, koliko bo to še bolelo, kot je v preteklosti večkrat poudaril guverner Jerome Powell (ravno ob zadnji seji je sicer to besedo izpustil, kar je tudi povzročilo optimizem na Wall Streetu). Bolelo gospodarstvo in vlagatelje. "Inflacija je nevarna, saj ustvarja iluzije. Podjetja zvišajo svoje cene za 10 odstotkov in vodstvo je prepričano, da dela dobro. A to ni res, vse, kar so storili, je to, da so dvignili cene za 10 odstotkov. Ko tega kar naenkrat ne morejo več storiti, se razkrije, da je cesar gol. To bo prizadelo delnice in gospodarstvo. Bolelo bo," je v pogovoru za CNN dejala Lisa Shalett iz Morgan Stanleyja.

CNN-ov indeks strahu in pohlepa (fear & greed) je spet v območju ekstremnega pohlepa, kar bi lahko v kratkem prineslo korekcijo na delniških trgih. Foto: CNN
CNN-ov indeks strahu in pohlepa (fear & greed) je spet v območju ekstremnega pohlepa, kar bi lahko v kratkem prineslo korekcijo na delniških trgih. Foto: CNN

Powell spet posvaril trge, na katerih je vse več pohlepa
V torek se je Jerome Powell oglasil prvič po objavi robustnih podatkov s trga dela. Spet je poudaril, da je na področju inflacije opazen napredek in da se je začel proces dezinflacije, a hkrati opozoril, da bo inflacija verjetno šele naslednje leto na sprejemljivih ravneh. Ponovil je, da bi utegnila centralna banka obresti zviševati močneje, kot trenutno pričakujejo trgi. Predpostavka, da bo vrh zaostrovanja denarne politike v ZDA pri okrog petih odstotkih, se zdi vse bolj majava, kar predstavlja tudi nevarnost za večji zdrs delniških indeksov. Toliko bolj po visoki letošnji rasti (tehnološki Nasdaq se je povzpel za 15 odstotkov), po kateri je CNN-ov indeks pohlepa in strahu spet v območju pohlepa, vrednotenja pa predvsem na borzi Nasdaq spet nadpovprečna. Trenutno se z delnicami, vključenimi v ta indeks, trguje pri 24-kratniku pričakovanega dobička, kar je največ po aprilu.

Turčija ustavila izvoz nafte
Vlagatelji so v besedah Jeroma Powlla očitno videli pozitivne signale in se osredinili predvsem na njegovo pozitivno oceno zniževanja inflacije. Vsi trije vodilni newyorški delniški indeksi so pridobivali, najbolj tehnološki Nasdaq (+1,9 %), ki se je spet vrnil nad 12 tisoč točk, je pa tudi res, da je v prejšnjih dveh trgovalnih dnevih ravno Nasdaq vidno izgubljal (v petek 1,6 odstotka in v ponedeljek dodaten odstotek). Donosnost ameriške desetletne obveznice se je povzpela na 3,68 odstotka. Nafta brent je bila le za kratek čas pod 80 dolarji za 159-litrski sod, v torek je brent poskočil za tri odstotke in skoraj dosegel 84 dolarjev. Vzrokov za rast je več, med drugim okrevanje kitajskega povpraševanja in katastrofalen potres v Turčiji, ki je za nekaj dni ustavil tudi naftni terminal v Ceyhanu, kar pomeni milijonov sodov dnevno manj na trgu.