Smer je spet navzgor. Vodilni newyorški indeksi so včeraj močno porasli, Nasdaq celo za več kot dva odstotka, s čimer je na novi rekordni vrednosti. Foto: Reuters
Smer je spet navzgor. Vodilni newyorški indeksi so včeraj močno porasli, Nasdaq celo za več kot dva odstotka, s čimer je na novi rekordni vrednosti. Foto: Reuters

Po koncu praznovanja lunarnega novega leta so vlagatelji kar malo s strahom pogledovali proti Šanghaju in Šendženu, kjer sta v ponedeljek osrednja delniška indeksa strmoglavila za devet odstotkov, tržna kapitalizacija kitajskih podjetij pa se je znižala za okrog 400 milijard dolarjev. K sreči se panika ni preselila na zahodno poloblo. Še več, v New Yorku je Dow Jones po hudih petkovih padcih okreval in pridobil pol odstotka, kar pa je bil le uvod v včerajšnjo krepko rast, ko je bil Dow za trenutek tudi za 500 točk v plusu, S & P pa je z 1,7-odstotno rastjo pridobil največ v zadnje pol leta. Predvsem tehnološke delnice so močno pridobivale, posledično je indeks Nasdaq postavil novo rekordno vrednost.

Nadaljuje se silovita rast Teslinih delnic. Lani junija so bile še precej pod 200 dolarji, zdaj so vredne že 965 dolarjev. Samo včeraj so poskočile za 24 odstotkov, bržkone zato, ker so morali številni, ki so s kratkimi pozicijami stavili na njihov padec, obupano zapirati pozicije (shortsqueeze). Foto: EPA/Avtomobilnost
Nadaljuje se silovita rast Teslinih delnic. Lani junija so bile še precej pod 200 dolarji, zdaj so vredne že 965 dolarjev. Samo včeraj so poskočile za 24 odstotkov, bržkone zato, ker so morali številni, ki so s kratkimi pozicijami stavili na njihov padec, obupano zapirati pozicije (shortsqueeze). Foto: EPA/Avtomobilnost

Centralne banke lani preprečile recesijo
Ključna je bila informacija, da je kitajska centralna banka za umiritev trgov posredovala z 1,7 bilijona juanov (243 milijard dolarjev). To bo oblažilo posledice koronavirusa, zaradi katerega bi bil lahko po nekaterih ocenah kitajski BDP v tem četrtletju nižji za 60 milijard dolarjev, s tem pa bi svetovno gospodarstvo lahko zdrsnilo v recesijo. Z vrhov Mednarodnega denarnega sklada je prav pred dnevi prišla potrditev, da so centralne banke lani preprečile recesijo, potem ko je 49 največjih centralnih bank 74-krat znižalo obrestno mero (Fed je to storil trikrat). Rast naj bi bila zato za 0,5 odstotne točke višja in je znašala 2,9 odstotka. Kadar je rast BDP-ja občutno pod tremi odstotki, pri IMF-ju že govorijo o svetovni recesiji.

Kriptovalute, torek ob 21.00tedenska spremembatečaj (v USD)
bitcoin+0,52 %9.160
ether+8,04 %187
XRP+12,4 %0,265
bitcoin cash+1,60 %377
bitcoin SV-7,31 %269
litecoin+13,5 %67,4
Vrednost nafte vrste brent je v ponedeljek pri 54,45 dolarja padla najnižje po lanskem januarju. Spomnimo: še na začetku letošnjega leta je bila cena brenta nad 70 dolarji. Foto: Reuters
Vrednost nafte vrste brent je v ponedeljek pri 54,45 dolarja padla najnižje po lanskem januarju. Spomnimo: še na začetku letošnjega leta je bila cena brenta nad 70 dolarji. Foto: Reuters

Je cisterna prazna? Počakajte do torka!
Cene nafte si po strmih januarskih padcih še niso opomogle. Včeraj je bil brent pod 55 dolarji za 159-litrski sod in s tem v območju enoletnega dna, vrednost ameriške lahke nafte pa je bila okrog 50 dolarjev. Kitajsko povpraševanje po nafti se je občutno znižalo, kar seveda negativno vpliva na cene nafte, res pa je, da Opec že napoveduje nova nižanja proizvodnih kvot, domnevno za dodatnih 500 tisoč sodov dnevno. Po ocenah vodje finančne službe pri naftnem velikanu BP bo zaradi koronavirusa letos poraba nafte dnevno nižja od 300 do 500 tisoč sodov dnevno. Vse kaže, da bo naslednji torek gorivo spet cenejše. Vozniki bodo tako ob postanku na črpalki plačali kakšen evro manj, pomembnejši pa bo prihranek pri tisočlitrski cisterni kurilnega olja, če je v tej topli zimi mogoče komu zmanjkalo olja.