Analitiki te slovite banke z Wall Streeta menijo, da bo indeks S & P 500 ob koncu leta, ko bo epidemija že precej pozabljena, gospodarstvo pa bo okrevalo, vreden 3.000 točk (trenutno je pri 2.870 točkah). Vseeno se morajo kratkoročno vlagatelji pripraviti na hude preizkušnje, saj naj bi do konca poletja S & P zanihal 18 odstotkov navzdol, vse do 2.400 točk. S tem se pri Goldman Sachsu pridružujejo številnim analitikom, ki svarijo, da je bila aprilska rast delnic prenagljena in da je pričakovati nov padec v območje večletnega dna (marca letos je S & P strmoglavil vse do 2.190 točk).

Kar nekaj negativnih tveganj
Razlogi, da se je trg aprila tako silovito odbil od dna (trenutno so indeksi dobrih 30 odstotkov višje kot pred slabima dvema mesecema), so znani: bilijonski reševalni svežnji vlad in centralnih bank vsega sveta, pričakovanja, da se bodo gospodarstva kmalu odprla in da bo okrevanje hitro in učinkovito, določeno vlogo je odigral tudi FOMO-učinek (kratica za "fear of missing out"), ko so nekateri kupovali le zaradi strahu, da ne bi zamudili rasti. Toda pri Goldman Sachsu opozarjajo na številne negativne dejavnike, ki naj bi do konca poletja indekse tiščali navzdol.

Nevarnost drugega vala, ukinjanje dividend, volitve ...
Kateri so ti dejavniki? Ob postopnem odpiranju gospodarstev bi lahko v ZDA videli visoko rast novookuženih, ameriški trg dela po črnem aprilu, ko je bilo brez dela skoraj 15 odstotkov aktivnih prebivalcev, ne bo tako kmalu okreval, podjetja bodo še naprej v krču in bodo ukinjala programe odkupovanja lastnih delnic in tudi oklestila dividende (do zdaj je več kot 40 odstotkov znižalo ali kar ukinilo dividende za 2020), upoštevati je treba še nevarnost trgovinske vojne ter novembrske ameriške volitve. Če bi namreč Trump odšel iz Bele hiše, bi lahko njegov naslednik spremenil davčno zakonodajo iz leta 2017, kar bi verjetno zelo prizadelo dobičke ameriških korporacij.

Sorodna novica Musk kljub prepovedi zagnal proizvodnjo Tesle v Kaliforniji

Musk se ni oziral na zakone
Veliko prahu je ta teden spet dvignil proizvajalec električnih avtomobilov Tesla, ki se je kljub prepovedi odločil, da znova zažene proizvodnjo v Kaliforniji, prvi mož Tesle Elon Musk pa je poudaril, da je pripravljen tvegati aretacijo ali plačati kazen. Musk je v soboto zagrozil, da razmišlja o selitvi proizvodnje iz Kalifornije, sedež podjetja pa naj bi preselil v Teksas ali Nevado. Na sodišče je vložil tožbo proti kalifornijskemu okraju Alameda in zahteval zeleno luč za nadaljevanje proizvodnje. Tesline delnice so se včeraj dopoldne občutno podražile in dosegle 843 dolarjev, toda ob koncu dneva so bile (tako kot vodilni newyorški indeksi) pod gladino. Tržna kapitalizacija je višja od 150 milijard dolarjev, kar je več od skupne tržne vrednosti Volkswagna, General Motorsa, Forda in Fiata. V avtomobilskem sektorju ima višjo tržno kapitalizacijo le Toyota.

Bitcoin vs. običajni denar: kje je prihodnost?
Bitcoin je precej mirno prestal tretji "halving" oz. "halvering" v svoji zgodovini in je bil včeraj popoldne vreden malce manj kot 9000 dolarjev. Rudarji so od včeraj za vsak novoustvarjeni blok nagrajeni s 6,25 bitcoina (prej: 12,5). Nove bitcoine je torej zdaj težje prirudariti, ker se ponudba na ta način omejuje, naj bi se to odražalo na vse višji ceni. Ravno nasprotno se dogaja z valutami posameznih držav, saj največje centralne banke v želji, da preprečijo hudo gospodarsko recesijo, neutrudno tiskajo dolarje, evre, funte, jene ... Kriptoskupnost zato zagovarja tezo, da je smiselno kupovati bitcoine, saj bo običajen denar vreden vse manj, ko se bo zaradi vseh bilijonov, ki jih centralne banke črpajo v finančni sistem, slej ko prej pojavila vsesplošna rast cen. Bitcoin bi bil v tem primeru podobno kot zlato zavarovanje (hedge) pred inflacijo.