Naval na banke oziroma "bank run", ki naj bi ga sprožile objave na Twitterju, je samo v četrtek banko Silicon Valley (financirala je zlasti manjša in srednje velika tehnološka podjetja) osiromašil za 42 milijard dolarjev, in likvidacija je bila neizogibna. Podobna panika je prizadela tudi banko First Republic Bank. Že prej se je zlomila Signature Bank, ki je denar posojala predvsem podjetjem v kriptoindustriji. "Banke niso znale uravnavati svojega obvezniškega portfelja. Cene obveznic so namreč lani močno padle, znesek nerealiziranih izgub je bil vse višji, problem pa je nastal, ko je bilo treba te vrednostne papirje v želji po zadostni likvidnosti tudi na silo prodajati. To je pripeljalo do velikih izgub, želja po dokapitalizaciji pa je naletela na negativen odziv, in spet se je pokazalo, da je kapital plaha ptica," je za MMC dogajanje komentiral upravljavec premoženja, ki ni želel biti imenovan.

Bankam glavobole povzročajo padci cen obveznic (in slab "risk management")
Gre za očitno odsotnost regulacije in nadzora, banki SVB in First Republik pa sta očitno slabo upravljali tveganja, morali bi biti veliko bolje pripravljeni in zavarovani za primer naglega dviga obrestnih mer. Lani, ko je Fed obresti dvigoval s tako ostrim ritmom, kot že štiri desetletja ne, so se tako v njunih bilancah hitro začele kazati razpoke. Že decembra je banka SVB sporočila, da ima za 15 milijard dolarjev nerealiziranih izgub, a vendar pri nadzornih organih niso zazvonili alarmni zvonci. Zdaj je ključno vprašanje, ali bo padla še kakšna domina. Podobne težave bi namreč imele lahko tudi druge banke. Ameriška Zvezna korporacija za zavarovanje depozitov (FDIC) meni, da so imele vse ameriške banke lani za 620 milijard dolarjev nerealiziranih izgub na račun občutno nižjih tečajev hipotekarnih obveznic in zakladnih menic. Nikakor ni izključeno, da bo v težavah še kakšna banka ali zavarovalnica.

Država jamči tudi za vloge nad 250 tisoč dolarjev
Preplah, ki se je v četrtek začel hitro širiti, je zajezila ameriška vlada, pa tudi centralni bank na obeh straneh Atlantika z zagotavljanjem dodatnih kreditnih linij. Banka SVB je imela za 174 milijard dolarjev vlog, od tega jih je bilo le 11 odstotkov v višini do 250 tisoč dolarjev, za katere še jamči držav. Toda vlada se je odločila, da tako pri banki SCB kot pri First Republic Bank (ta je do zadnjega zagotavljala, da po zaslugi Feda in zaradi pomoči banke JPMorgan Chase nima težav) jamči za vse vloge, češ da bi sicer v kali zatrli številna zagonska podjetja, s tem pa preprečili nastanek novih googlov ali facebookov. Se pa lomijo kopja, ali gre tudi tokrat za "bailout" način reševanja bank (v slogu finančne krize, ko so račun plačali davkoplačevalci, odgovorni pa so jo odnesli brez kazni), ali pa je zdaj vendarle pomembna razlika, saj gre le za reševanje vlog prebivalstva in podjetij, medtem ko se bodo morali delničarji sprijazniti z izgubo.

Vrag vzel šalo in Fed bo moral končati cikel zaostrovanja
Vse te zgodbe seveda spet mečejo slabo luč na bančni sektor, ki očitno v finančni krizi 2008 ni dobil dovolj poučne lekcije. Po drugi strani je vse več kritik, da je šla tudi ameriška centralna banka predaleč v svojem zaostrovanju denarne politike. Na marčevski seji bo Fed najbrž precej manj jastrebji (tudi zaradi inflacije, ki je, kot je bilo objavljeno v torek, februarja zdrsnila na 6,0 odstotka) in naj bi obrestne mere tokrat še dvignil za 25 bazičnih točk (pri Goldman Sachsu celo napovedujejo, da bodo obresti 22. marca ostale nespremenjene), kar pa bi lahko bil res še zadnji dvig v tokratnem ciklu, pri čemer bi v drugi polovici leta že lahko sledilo kakšno znižanje. Dokler gospodarska rast rahlo peša in se stopnja brezposelnosti malenkost zvišuje, ni težav, ko pa začnejo propadati banke, se je treba zamisliti in ubrati drugo pot.

Obvezniški trgi kot ob zlomu 1987
In kako se dogajanje čuti na finančnih trgih? Na borzah v New Yorku je bilo v ponedeljek še precej negotovosti, torkovo trgovanje pa je bilo precej pozitivno, pri čemer CNN-ov indeks strahu in pohlepa v območju ekstremnega strahu. Delniški indeks S & P 500 se je med trgovanjem povzpel za več kot dva odstotka, na koncu pa je bil pribitek več kot enoodstoten. Predvsem delnice regionalnih bank – nekatere so v ponedeljek izgubile polovico vrednosti – so okrevale. Na obvezniških trgih so premiki naravnost neverjetni. Donosnost dveletne ameriške državne obveznice, ki je zelo občutljiva na Fedovo monetarno politiko, se je v treh trgovalnih dneh spustila za več kot 100 bazičnih točk nižje, s 5,05 na 4,04 odstotka. Takšnega tridnevnega padca zahtevane donosnosti (kar je posledica močne rasti cene omenjenega papirja) ni bilo od zloma borz oktobra 1987. Nafta je spet močno padla, brent je pri 77 dolarjih, kar je najmanj v zadnjih devetih tednih.

Bitcoin v nekaj dneh poskočil za 30 odstotkov
Tudi evropske borze so šle v torek lepo navzgor, frankfurtski delniški indeks DAX30 (15.233 točk) za 1,83 odstotka. V ponedeljek je bil pogled na evropske tečajnice neprijeten – DAX se je znižal za več kot tri odstotke in je po sredini januarja spet pogledal pod 15 tisoč točk. Tečaj delnic Commerzbanke je padel za 15 odstotkov. V Milanu so zaradi visokega nihaja navzdol ustavili trgovanje z nekaterimi finančnimi delnicami. Vrednost evropskih bančnih delnic, merjeno z indeksom bank Stoxx Europe (vključenih je 42 evropskih in britanskih bank), je padla za 5,6 odstotka, največ po lanskem marcu. V torek je sledila 2,5-odstotna rast. Zlato je šlo nad 1900 dolarjev za unčo, bitcoin pa je sploh dobil zalet, v torek je celo prvič po juniju za hip presegel 26 tisoč dolarjev (še pred manj kot tednom dni je bil pri 20 tisoč). Pomembna razloga za rast sta izguba zaupanja v finančni sistem in seveda velika verjetnost, da se bo Fed zdaj res ustavil pri dvigovanju obresti.