Newyorška delniška indeksa S&P 500 in Nasdaq sta v zadnjem tednu spet pridobivala. Nasdaqu je uspel že deseti zaporedni pozitivni teden, kar se ni zgodilo od leta 1999. Foto:
Newyorška delniška indeksa S&P 500 in Nasdaq sta v zadnjem tednu spet pridobivala. Nasdaqu je uspel že deseti zaporedni pozitivni teden, kar se ni zgodilo od leta 1999. Foto:
Zdelo se je, da se je bik, simbol borznega optimizma, v zadnjih mesecih lanskega leta poslovil od razvitih delniških trgov, toda uvod v letošnje leto je bil izjemen. Wall Street je že za okrog 12 odstotkov v plusu.
Bitcon je februarja porasel nad 4.000 dolarjev, trenutno pa se z njim trguje pri okrog 3.800 dolarjih.

Skrbi, da se ameriško gospodarstvo preveč ohlaja in da celo grozi recesija, so za zdaj odveč. V zadnjem lanskem četrtletju je BDP na letni ravni porasel za 2,6 odstotka, kar je več od napovedi ekonomistov (2,3 odstotka). Celoletna lanska ameriška rast je bila 2,9-odstotna. To je sicer manj od napovedi predsednika Donalda Trumpa, ki je ob sprejetju davčnih olajšav pričakoval štiriodstotno rast, a vendarle največ po letu 2015 in tudi precej nad 1,5-odstotno rastjo nemškega gospodarstva. Skoraj ni več dvoma, da se bodo ZDA julija pohvalile z najdaljšim obdobjem neprekinjene gospodarske rasti v zgodovini. Trenutno ima rekord 120-mesečna ekspanzija, ki se je končala leta 2001 s pokom balona "pikakom" podjetij.

Wall Street letos za 12 odstotkov v plusu
Spodbudna četrtletna rast je pustila pozitiven pečat na Wall Streetu. Širši newyorški delniški indeks S & P 500 je zadnji teden pridobil 0,4 odstotka, tehnološki Nasdaq pa 0,9 odstotka. Po močnih decembrskih padcih se tako nadaljuje preporod: samo letos je S & P poskočil za 12 odstotkov, čeprav napovedi rasti dobičkov niso spodbudne. Če so lani dobički ameriških korporacij poskočili kar za 24,4 odstotka, je letos pričakovati le nekaj več kot petodstotno rast. Na drugi strani Atlantika naj bi dobički evropskih podjetij (brez upoštevanja britanskih korporacij) napredovali za okrog devet odstotkov, na trgih v razvoju pa za slabih 14 odstotkov. Ker se z delnicami ameriških podjetij trguje pri 16,4-kratniku pričakovanega dobička za naslednjih 12 mesecev, z evropskimi pa pri 13,4-kratniku, je smiselno vprašanje, ali ni ameriški trg prevrednoten.

Kako dolgo še premija na ameriški trg?
"Vlagatelji so pripravljeni za ameriški trg plačati visoko premijo. Menimo, da temelj tega ne opravičuje. ZDA so trenutno blizu največje precenjenosti v primerjavi s preostalimi razvitimi trgi in tako ne bo šlo v nedogled," pravijo analitiki. Naslednji pomemben impulz bo dal razplet trgovinskega spora med ZDA in Kitajsko. Direktor nacionalnega ekonomskega sveta Bele hiše Larry Kudlow se je pohvalil, da je bil napredek v zadnjem tednu fantastičen. Ugodne novice glede končanja carinske vojne naj bi imele večji vpliv na trge v razvoju, ki so močno odvisni od Kitajske. Precejšnja možnost dogovora je letos precej podražila kitajske delnice, saj je osrednji delniški indeks v Šanghaju za več kot 20 odstotkov v plusu, s čimer je nadomestil večji del lanskega padca.

Dow Jones (ZDA)

26.026 točk

Nasdaq (ZDA)

7.595
DAX30 (Frankfurt)11.601
Nikkei (Tokio)21.602
10-letne am. obvezn.

donos: 2,76 %

10-letne slov. obvezn.donos: 0,81 %
EUR/USD

1,1366

EUR/CHF

1,1355

bitcoin

3.800 USD

nafta brent64,99 USD
zlato

1.293 USD

euribor (6-mesečni)–0,230 %

.

Rast donosnosti državnih obveznic
Na trgu obveznic je prav tako čutiti, da se vlagatelji ne bojijo več tako močno recesije. Cene obveznic zato drsijo navzdol, posledično pa se zvišuje njihova zahtevana donosnost. Ta je pri nemški desetletni obveznici prvič po skoraj mesecu dni dosegla 0,20 odstotka, tedenski pribitek (devet bazičnih točk) pa je bil najvišji v več kot letu dni. Še večjo rast donosnosti je preprečila objava o februarski inflaciji. Ta je bila v evrskem območju 1,5-odstotna (januarja pa 1,4-odstotna), vendar jedrna inflacija (brez upoštevanja hrane in energentov) pri 1,2 odstotka ostaja precej pod ciljno vrednostjo ECB-ja. Donosnost ameriške desetletne vladne obveznice je porasla na 2,76 odstotka, kar je največ v dobrem mesecu dni.

Cene nafte v prvih dveh mesecih poskočile kot že dolgo ne
V nasprotju z delniškimi trgi so se cene nafte v petek obrnile občutno navzdol. Dopoldne je 159-litrski sod brenta pri 66,87 dolarja sicer dosegel trimesečni vrh, nato pa so prevladovale skrbi, kako bo nižja gospodarska rast vplivala na povpraševanje po črnem zlatu. Tovarniška dejavnost na Kitajskem je februarja nazadovala tretjič zapored in je na najnižji ravni v zadnjih treh letih. Brent je tako teden končal pri okrog 65 dolarjih, na tedenski ravni je izgubil dobre tri odstotke. Cena nafta je sicer v prvih dveh letošnjih mesecih zaradi Opecove odločitve, da zniža proizvodne kvote, poskočila kar za 25 odstotkov, kar je najvišja rast po letu 1984. Zadnji podatki kažejo, da je kartel Opec februarja načrpal po 30,68 milijona sodov nafte dnevno, kar je 300 tisoč sodov manj kot januarja.

Buffett spet udaril po bitcoinu
Kriptovalute so se spet obrnile navzdol. Potem ko je bilo v drugi polovici februarja kar nekaj bikovskih signalov, cena bitcoina pa je presegla 4.150 dolarjev, je tako včeraj bitcoin nihal okrog vrednosti 3.800 dolarjev. Niti XRP, laično poimenovan ripple, ni ušel pocenitvi, čeprav ga je pod svoje "okrilje" vzela ameriška menjalnica Coinbase. Milijarder Warren Buffett je medtem spet kritiziral kriptovalute. V intervjuju za CNBC je dejal, da nimajo prave vrednosti in da gre za zablodo, ki privlači le šarlatane. Sočustvuje z vsemi, ki bitcoin kupujejo v upanju, da bo spremenil njihovo življenje. Nič novega, da sloviti vlagatelj kritizira bitcoin, saj ga je nekoč primerjal z manijo tulipanov. In delno je imel prav, saj je bitcoin od rekorda (20 tisoč dolarjev) trenutno oddaljen več kot 80 odstotkov.