Tudi pri Goldman Sachsu so opozorili na to, da se lahko hitro zgodi preobrat. Tečaji "Big Tech" delnic rastejo ob vse bolj očitni iztisnitvi kratkih pozicij (short squeeze), ki je v zadnjem obdobju še večja, kot je bila predlani pri "meme" delnicah. Vlagatelji, ki so verjeli v padec delnic (in odprli kratke pozicije oz. "shortali" delnice), zdaj hitijo zapirati svoje pozicije, da izgube niso še večje. To seveda v nerealne višave potiska tečaje delnic, poleg tega so še naprej prisotna tudi (morda celo preveč) optimistična pričakovanja o vplivu umetne inteligence na dobičke tehnoloških korporacij.

Nasdaq v prvem polletju "poskočen", kot že 40 let ne
Še nekaj je: lanski padci v tehnološkem sektorju so bili precej brutalni (indeks Nasdaq je izgubil več kot 30 odstotkov, letos pa je ob prepričanju, da bo Fed kmalu končal zaostrovanje denarne politike, sledil močan obrat – v prvem letošnjem polletju je Nasdaq poskočil za 32 odstotkov, kar pomeni njegovo najboljšo predstavo v prvi polovici leta v zadnjih 40 letih. Tudi veliki igralci (upravljavci skladov) so zagrabili priložnost, v julijski anketi Bank of America je bilo najpriljubljenejše trgovanje povezano z nakupi "Big Tech" delnic, na drugem mestu pa so bile japonske delnice (mimogrede: tokijski Nikkei je letos za 25 odstotkov nad gladino).

GE zaradi višjih obrestnih mer nima težav
V tem mesecu je očitno, da delnice iz preostalih sektorjev lovijo zaostanek, v torek je tako elitni indeks Dow Jones porasel že dvanajsti dan zapored. Delnice podjetja General Electric so se povzpele za šest odstotkov, saj je podjetje zaradi ugodnih razmer v letalski industriji (GE izdeluje motorje tako za Boeing kot za Airbus) zvišalo oceno celoletnega dobička in zagotavlja, da višje obrestne mere niso prav nič prizadele posla. Spodbudna je tudi nadaljnja rast zaupanja ameriških potrošnikov, ki ga meri organizacija Conference Board. Indeks zaupanja je z junijskih 110,1 točke porasel na 117 točk, kar je največ v zadnjih dveh letih, optimizem pa je bilo zaznati pri vseh starostnih skupinah.

Najprej Fed, dan pozneje ECB: dvig obresti za 25 bazičnih točk?
Ta teden prinaša tudi zasedanji največjih centralnih bank, ameriške in evropske. Fed bo odločitev o tem, ali bo obrestno mero spet zvišal (večina meni, da se bo to zgodilo), sporočil danes ob 20. uri (po srednjeevropskem času), sledila bo še zelo pomembna novinarska konferenca in bržkone precej jastrebji toni guvernerja Powlla, česar je trg že vajen. V četrtek bo na potezi Evropska centralna banka, ki bo prav tako verjetno spet (devetič zapored) zvišala obrestne mere, tako kot Fed predvidoma za 0,25 odstotne točke, čeprav se vse glasneje omenja možnost recesije ob koncu leta in čeprav je bila gospodarska dejavnost v evrskem območju julija zaradi upočasnitve industrijske proizvodnje najnižja v zadnjih osmih mesecih. Jasno, glavna težava je inflacija.

Inflacija bo še nekaj časa trmasta
"Inflacija ni pod nadzorom. Osnovna inflacija, ki ne vključuje cen hrane in energije, je še vedno na najvišji ravni, kar kaže, da je inflacija še vedno močno razširjena in bo verjetno še nekaj časa trmasto vztrajala," je za Radio Slovenija povedal Blaž Hribar, član uprave pokojninske družbe A. Morebitno poslabšanju gospodarskih razmer bi bil sicer po njegovem mnenju močan signal za spremembo denarne politike, vendar pa večjega upada gospodarske dejavnosti ni pričakovati, saj je brezposelnost nizka, zaostanek obrestnih mer za osnovno inflacijo, ki znaša 5,5 odstotka (referenčna obrestna mera pa 3,5 odstotka), pa še vedno precejšen. "Nekaj časa bi morale obrestne mere nad nivojem osnovne inflacije, da bi sploh lahko govorili o restriktivni monetarni politiki," dodaja Hribar. A nekaj je gotovo: tempo dvigovanja obrestnih mer je vse presenetil, tiste, ki imajo posojilo z variabilno obrestno mero, pa verjetno kar šokiral. Šestmesečni evribor je bil v torek 3,972-odstoten, tako da je le vprašanje časa, kdaj bo presegel štiri odstotke.

V Nemčiji letos predvidoma 0,3-odstotni padec BDP-ja
Potem ko je bilo treba prejšnji torek za evro plačati že 1,1275 dolarja (največ v zadnjih 17 mesecih), je skupna evropska valuta v primerjavi z ameriško začela izgubljati in ta torek je bil evro vreden 1,105 dolarja. Gre tudi za odziv na težave nemškega gospodarstva, ki mu Mednarodni denarni sklad v zadnji projekciji napoveduje večjo recesijo v letu 2023 (BDP naj bi zdrsnil za 0,3 odstotka) kot v aprilski napovedi (-0,1 %), v torek pa je bila objavljena tudi skromna vrednost konjunkturnega indeksa Ifo, ki je nazadoval tretji mesec zapored, in sicer z 88,6 na 87,3 točke. Razpoloženje se je poslabšalo v vseh sektorjih, v gradbeništvu je zdrsnilo celo najnižje po februarju 2010.