To je v nasprotju s prepričanjem, ki ga v zadnjem času "prodaja" Fed – da bo gospodarstvo še naprej lepo okrevalo in da je na obzorju začetek cikla višanja obresti (a ne prej kot z letom 2023). V torek je donosnost 10-letne ameriške obveznice padla za osem bazičnih točk (drugi največji letošnji padec), v sredo pa se je dogajanje še stopnjevalo, tako da je donosnost zdrsnila pod 1,3 odstotka, kar je najmanj v zadnjih štirih mesecih. Vlagatelji so se v varne obveznice zatekali zaradi vse bolj skrb vzbujajočih podatkov o razširjenosti delta različice koronavirusa, kar spet krepi strahove, da bo jesen v znamenju novih zapiranj gospodarstev. Dodatno je cene obveznic navzgor (donosnosti pa navzdol) potisnilo zapiranje kratkih pozicij pri vlagateljih, ki so se ušteli. Zahtevana donosnost 10-letne nemške obveznice, ki je bila maja zaradi pospeška pri inflaciji (zdaj večina res bolj verjame, da je to začasen pojav) že skoraj v pozitivnem območju, se je znižala na minus 0,3 odstotka.

Vix v četrtek močno narasel
Večina strokovnjakov, vključno z družbo BlackRock (to je največji upravljavec premoženja), je bila pri obveznicah letos razpoložena negativno, a zdaj se zdi povsem mogoče, da smo letošnji vrh pri zahtevani donosnosti (pri ameriški obveznici 1,77 odstotka v marcu) že videli. Ob rasti cen obveznic (in padcu njihovih zahtevanih donosnosti) bo zdaj zanimivo spremljati, kaj bodo rekli delniški trgi. Za zdaj so indeksi še zelo malo oddaljeni od rekordov (Dow Jones le za dober odstotek), a nervoza se povečuje, indeks volatilnosti VIX (pravijo mu tudi indeks strahu) je v četrtek poskočil kar za 15 odstotkov. Posamezni sektorji so tisti dan utrpeli precejšnje izgube. Indeks transportnih delnic (te so zelo občutljive za gospodarske cikle) se je na primer v četrtek znižal za 3,3 odstotka, največ po oktobru.

Začenja se sezona objav četrtletnih dobičkov
Čeprav je petek prinesel veliko olajšanje (Dow Jones se je povzpel za skoraj poldrugi odstotek) in so indeksi tudi na tedenski ravni naredili manjši korak naprej, se je spet izkazalo, kako nehvaležno je napovedovati že bližnjo prihodnost, saj vrnitev epidemije vse lahko postavi na glavo. Pozornost bo v naslednjih dneh že namenjena prvim objavam četrtletnih poslovnih rezultatov. Dobički podjetij iz indeksa S & P 500 naj bi se v primerjavi z drugim lanskim četrtletjem zvišali za 65 odstotkov, dobički evropskih podjetij iz šopka STOXX 600 pa več kot podvojili.

Bomo spet videli cenovno vojno med proizvajalkami nafte?
Cene nafte so se zadnji teden malenkost znižale, potem ko na tridnevnem zasedanju držav članic kartela Opec+ ni bilo dogovora o povečanju proizvodnje. Takšen razplet sicer napeljuje na misel, da sledi nižja ponudba, toda naftni trgovci se bojijo, da bo ravno obratno. Proizvajalke bi lahko izkoristile visoke cene nafte in tekmovale v tem, katera bo proizvedla več nafte (ali pa celo goljufale pri kvotah). Svež je še spomin na lanski spor med Savdsko Arabijo in Rusijo, ki je ob vrhuncu epidemije pripeljal do zloma naftnega trga. Tokrat skupnega jezika niso našli Savdska Arabija in Združeni arabski emirati, zato Opec+ ostaja pri dogovoru, da dnevno načrpa skoraj šest milijonov sodov nafte manj. V sredo je cena ameriške lahke nafte zdrsnila na dobrih 72 dolarjev (brent pa na dobrih 73), v drugi polovici tedna pa spet odskočila, potem ko je bilo objavljeno sveže poročilo Agencije za energetske informacije (EIA), ki kaže, da so ameriške zaloge nafte vnovič padle, povpraševanje po naftnih derivatih pa je doseglo najvišjo raven po letu 2019.