Ob novici, da je bil po treh letih pogajanj vendarle dosežen dogovor o brexitu, sta v drugi polovici tedna porasli vrednosti funta in evra. Evropska valuta je v petek dosegla skoraj 1,12 dolarja, kar je največ v zadnjih sedmih tednih. Britanski parlament je sicer v soboto preložil dokončno potrditev dogovora, tako da je moralo Združeno kraljestvo EU zaprositi za novo preložitev brexita. Foto: Reuters
Dow Jones je v petek padel za odstotek, na 26.808 točk. Boeingove delnice so strmoglavile za skoraj sedem odstotkov (največ po februarju 2016), saj naj bi Boeing zavajal regulatorje o varnostnih sistemih v letalu 737 Max. Vrednost delnic multinacionalke Johnson & Johnson je padla za šest odstotkov, saj so v enem od njenih otroških pudrov spet odkrili sledove azbesta. Reuters je decembra lani pisal, da so v podjetju že več desetletij vedeli, da je puder za otroke rakotvoren. Foto: Reuters

V torek se je v ZDA začela sezona objav poslovnih rezultatov zadnjega trimesečja. Analitiki pričakujejo, da bodo dobički podjetij, ki so vključeni v newyorški indeks S&P 500, nazadovali za 2,9 odstotka, kar bo prvo znižanje po zadnjem četrtletju 2016. Za uvod (70 podjetij je že sporočilo, kakšni so bili dobički med 1. julijem in 30. septembrom) so četrtletne objave v veliki večini vendarle boljše od pričakovanj, saj je več kot 80 odstotkov podjetij poslovalo bolje od napovedi.

Kitajska z najnižjo rastjo po letu 1992
Makroekonomski podatki so sicer še vedno skrb vzbujajoči. Septembra je ameriška prodaja na drobno prvič po sedmih mesecih nazadovala, kitajska gospodarska rast pa je bila v tretjem četrtletju šestodstotna, potem ko je bila četrtletje prej 6,2-odstotna. To je najmanj v zadnjih 27 letih in nov dokaz, da trgovinske napetosti med ZDA in Kitajsko puščajo sledove, je pa pozitivno, da je industrijska proizvodnja prejšnji mesec glede na avgust porasla za 5,8 odstotka.

Dow Jones (New York)26.808 točk
S&P 500 (New York)2.986 točk
Nasdaq (New York)8.089 točk
DAX30 (Frankfurt)12.633 točk
Nikkei (Tokio)22.492 točk
SBITOP (Ljubljana)875 točk
10-letne slovenske obveznicezahtevana donosnost: +0,09 %
10-letne ameriške obveznicezahtevana donosnost: +1,75 %
EUR/USD1,1171
EUR/CHF1,0992
bitcoin8.030 USD
nafta brent59,06 USD
zlato1.490 USD
evribor (šestmesečni)-0,349 %
Predvsem banke (v prvi vrsti JP Morgan Chase) so za zdaj pozitivno presenetile s četrtletnimi poslovnimi rezultati in za razliko od evropskih bank ne čutijo tako močno posledic izjemno nizkih obrestnih mer. Foto: Reuters

FTSE100 kljub vsemu v minusu
Če naredimo povzetek zadnjega tedna, vodilni delniški indeksi v New Yorku niso imeli enotne smeri. Dow Jones je po petkovem enoodstotnem padcu v petih dneh izgubil 0,2 odstotka, medtem ko sta S&P 500 in Nasdaq pridobila okrog pol odstotka in bi lahko v novem tednu postavila rekordni vrednosti. Med podjetji, ki so pozitivno presenetila s četrtletnimi poslovnimi rezultati, omenimo Bank of Americo, Netflix, JP Morgan Chase, Morgan Stanley in Coca-Colo. Tudi zadnji dogodki, povezani z brexitom, so na zahodne delniške trge delovali pozitivno, izjema je bil – malce nenavadno (ali pa tudi ne, če vemo, da je v njegovi sestavi precej izvoznih podjetij, ki jim ne diši močnejši funt) – londonski indeks FTSE100, ki je na tedenski ravni izgubil nekaj točk.

Mednarodni denarni sklad je že četrtič letos oklestil napoved gospodarske rasti za leti 2019 in 2020. Letošnja rast naj bi bila triodstotna. Centralne banke vodijo ultraohlapno denarno politiko, a to kaj dosti ne pomaga. Jamie Dimon (JP Morgan) pravi, da so negativne obrestne mere iracionalne in da bi naredil vse, da prepreči negativno donosnost obveznic, Ray Dalio, ustanovitelj največjega hedge sklada Bridgewater Associates, pa je izjavil, da so centralne banke v boju zoper nižjo gospodarsko rast postale neučinkovite, opozoril pa je tudi na neenakomerno porazdelitev bogastva: "V ZDA ima najbogatejši odstotek prebivalstva toliko premoženja kot spodnjih 90 odstotkov." Foto: Reuters

Brexit bo v 15 letih Britance stal 130 milijard funtov
Kakšne bodo posledice britanskega slovesa od Evropske unije? Eden od izračunov pravi, da bi imel Johnsonov dogovor, večji negativni vpliv na britansko gospodarstvo, kot bi ga imel predlog prejšnje premierke Therese May. Neodvisna študija, ki jo je objavil The Guardian, je namreč pokazala, da bi britansko gospodarstvo do leta 2034 izgubilo 130 milijard funtov oziroma 6,7 odstotka BDP-ja. Vsak Britanec bi bil tako letno ob 2.250 funtov. Druga raziskava pravi, da bi Otok v istem časovnem okviru izgubil le 2,1 odstotka BDP-ja, če bi pred meseci britanski poslanci potrdili predlog Mayeve.

Draghijeva opozicija v vrhu ECB-ja
Konec meseca se bo sešla ameriška centralna banka, zelo verjetno bo že tretjič letos znižala obrestno mero. Evropska centralna banka pod vodstvom Maria Draghija je že dolgo tega depozitno obrestno mero potisnila v negativno območje (trenutno -0,5 odstotka, zato morajo poslovne banke plačevati Frankfurtu, če tam nalagajo presežno likvidnost). Dva člana ECB-ja (predsednika italijanske in avstrijske centralne banke Ignazio Visco in Robert Holzmann) sta zaskrbljena, da bi to lahko imelo neslutene posledice za finančni sistem, predlagata tudi znižanje inflacijskega cilja, kar bi odpravilo potrebo po tako nekonvencionalnih ukrepih, kot sta negativna obrestna mera in program odkupovanja obveznic.