Če smo letos praviloma ugotavljali, da je rast na borzah v New Yorku v veliki meri omejena le na tehnološki sektor, je v zadnjih dneh opaziti tudi podražitve delnic v sektorjih zdravstvene nege, bančništva, javnih storitev ... Dow Jones je prebil mejo 35 točk in je vse bližje rekordu z lanskega 4. januarja – 36.952 točk. Foto: Reuters
Če smo letos praviloma ugotavljali, da je rast na borzah v New Yorku v veliki meri omejena le na tehnološki sektor, je v zadnjih dneh opaziti tudi podražitve delnic v sektorjih zdravstvene nege, bančništva, javnih storitev ... Dow Jones je prebil mejo 35 točk in je vse bližje rekordu z lanskega 4. januarja – 36.952 točk. Foto: Reuters

Newyorški delniški indeks Dow Jones je v petek sicer pridobil le 0,01 odstotka, a vendarle – to je bil že deseti zaporedni dan rasti, kar se ni zgodilo že skoraj šest let. V zadnjem tednu se je njegova vrednost zvišala za dva odstotka, prvič po lanskem aprilu je Dow prebil mejo 35 tisoč točk. Ameriško gospodarstvo je za zdaj odporno proti vsem šokom, predvsem proti silovitemu zaostrovanju denarne politike, inflacija pa se vidno znižuje in je bila junija triodstotna (na letni ravni). A vsi segmenti trgi v zadnjem tednu niso šli navzgor. Tehnološki indeks Nasdaq, pri katerem so vrednotenja preprosto previsoka, je imel v četrtek dvoodstotne izgube, kar je največji enodnevni padec po marcu. Vseeno je Nasdaq v primerjavi z začetkom leta še vedno za zavidljivih 34 odstotkov v plusu (Dow Jones le +6 %).

Tesla je v drugem letošnjem četrtletju dostavila 466 tisoč vozil, kar je rekord in dobrih 80 odstotkov več kot v istem četrtletju 2022. Dobiček se je zvišal za 20 odstotkov, na 2,7 milijarde dolarjev. Odlično, vendar skrbi, ker je bruto marža z 19,3 padla na 18,2 odstotka, kar je najmanj v zadnjih 16 četrtletjih. Tesline delnice so v četrtek strmoglavile za deset odstotkov, v petek pa za dodaten odstotek, na 260 dolarjev. Foto: Reuters
Tesla je v drugem letošnjem četrtletju dostavila 466 tisoč vozil, kar je rekord in dobrih 80 odstotkov več kot v istem četrtletju 2022. Dobiček se je zvišal za 20 odstotkov, na 2,7 milijarde dolarjev. Odlično, vendar skrbi, ker je bruto marža z 19,3 padla na 18,2 odstotka, kar je najmanj v zadnjih 16 četrtletjih. Tesline delnice so v četrtek strmoglavile za deset odstotkov, v petek pa za dodaten odstotek, na 260 dolarjev. Foto: Reuters

Netflix in Tesla v določenih pogledih razočarala
Tehnološkim velikanom, kot so Nvidia, Netflix, Microsoft, Meta in Tesla, je v zadnjih dneh zmanjkalo zaleta, kar je tudi logično, saj so se njihovi tečaji zaradi optimističnih pričakovanj, kako zelo bo umetna inteligenca spodbudila rast prihodkov, letos tudi več kot podvojili. A Netflix s četrtletnimi rezultati ni navdušil (čeprav je pridobil skoraj šest milijonov novih naročnikov), pri Tesli (delnice so v četrtek padle za deset odstotkov) pa je opazno, da se (ob nižjih cenah Teslinih modelov) dobičkovna marža znižuje. Ali bo po korekciji spet sledila sveža rast, je težko reči, vsekakor pa so vrednotenja visoka. Ne le pri Nasdaqu, tudi pri indeksu S & P 500, s katerim se trguje pri skoraj 21-kratniku pričakovanih dobičkov. Na začetku leta je bil P/E še 16.

Glavna stava: "Long Big Tech"
Vlagatelji so ob boljših makroekonomskih razmerah (Goldman Sachs je verjetnost za ameriško recesijo v prihodnjih 12 mesecih znižal s 25 na 20 odstotkov) in pričakovanjih, da se bodo dobički podjetij popravili, pripravljeni na vse večje tveganje in zdi se, da bodo morali "medvedi" kapitulirati. Skladi so močno zvišali izpostavljenost do delniških naložb, ta je zdaj najvišja po novembru 2021. Glavna stava profesionalcev je (vsaj za 60 odstotkov tistih, ki so sodelovali v julijski anketi Bank Of Americe) "Long Big Tech", torej nadaljnja rast delnic tehnoloških velikanov. Po podatkih ameriškega združenja malih vlagateljev je bilo v tednu do 19. julija že več kot polovica zasebnih vlagateljev (51,4 odstotka) prepričanih, da bodo tečaji delnic v prihodnjih šestih mesecih višje. To je najbolj bikovsko razpoloženje po aprilu 2021. Na drugi strani je bilo takih, ki pričakujejo padec, le še 21,5 odstotka, najmanj po juliju 2021.


PREMIKI V ZADNJEM TEDNU
Dow Jones (New York)35.227 točk (+2,1 %)
S & P 500 (New York)4.536 točk (+0,7 %)
Nasdaq (New York)14.032 točk (-0,6 %)
DAX (Frankfurt)16.177 točk (+0,4 %)
Nikkei (Tokio)32.690 točk (+0,9 %)
SBITOP (Ljubljana)1.254 točk (+0,7 %)
10-letne slovenske obveznicezahtevana donosnost: +3,31 %
10-letne ameriške obveznicezahtevana donosnost: +3,84 %
dolarski indeks101,1 (+1,2 %)
EUR/USD1,1122 (-0,9 %)
EUR/CHF

0,9633 (-0,5 %)

bitcoin29.870 USD (-1,0 %)
nafta brent80,9 USD (+1,6 %)
zlato1.962 USD (+0,1 %)
evribor (šestmesečni; trimesečni)3,952 %; 3,698 %
Fed, ki nenehno grozi z novimi višanji obresti, svojo bilančno vsoto pa vztrajno znižuje (ta je zdaj za 691 milijard dolarjev manjša od rekorda aprila 2022, ko je znašala 8,965 bilijona dolarjev), letos ni preveč zmotil borzne zabave in verjetno tudi po julijskem zasedanju ne bo nič drugače. Foto: Reuters
Fed, ki nenehno grozi z novimi višanji obresti, svojo bilančno vsoto pa vztrajno znižuje (ta je zdaj za 691 milijard dolarjev manjša od rekorda aprila 2022, ko je znašala 8,965 bilijona dolarjev), letos ni preveč zmotil borzne zabave in verjetno tudi po julijskem zasedanju ne bo nič drugače. Foto: Reuters

Pester teden: številni četrtletni rezultati, Fed, ECB
Prihodnji teden bo v vseh pogledih zelo pester. Kar 48 odstotkov ameriških podjetij, ki so vključena v indeks S & P 500, bo poročalo o četrtletnih poslovnih rezultatih. Oči vlagateljev bodo v sredo uprte tudi v ameriško centralno banko. Precej verjetno je, da bo Fed po junijskem premoru obrestno mero zvišal za 25 bazičnih točk, na 4,50 odstotka, še pomembneje pa bo, kaj bo na novinarski konferenci o prihodnjih potezah povedal guverner Jerome Powell. Se je inflacija že dovolj znižala, da bo Powell naznanil konec zaostrovanja denarne politike? Sešla se bo tudi Evropska centralna banka. Obresti bo verjetno spet zvišala, zato je pomembnejše vprašanje, kaj je pričakovati na zasedanju 14. septembra. Šestmesečni evribor je zdaj že pri skoraj štirih odstotkih, kar je precej strah vzbujajoče za tiste, ki so posojila z variabilno obrestno mero jemali v času, ko je bil evribor negativen. In še lani junija je bilo tako!

Nafta vztrajno navzgor, zadnje čase tudi zlato
Na naftnem trgu se krepi bikovsko razpoloženje. Cene so se na tedenski ravni dvignile četrti teden zapored. Svetovna ponudba se znižuje (in naj bi se še bolj v prihodnjih tednih), v ZDA se zaloge surove nafte znižujejo, na višje cene nafte pa vplivajo tudi sveži stimulativni ukrepi kitajskih oblasti oziroma višje povpraševanje tako iz Kitajske kot iz Indije. Generalni sekretar Mednarodnega energetskega foruma Joseph McMonigle medtem napoveduje, da se bo v drugi polovici letošnjega leta vrednost nafte še zviševala, obe omenjeni uvoznici bosta povpraševanje skupaj dvignili za dva milijona sodov dnevno. Zadnje tedne so se prebudile tudi plemenite kovine. Cene zlata so v četrtek pri 1980 dolarjih za unčo dosegle najvišjo raven po sredini maja. Še močneje se je podražilo srebro in preseglo 25 dolarjev. Ob pričakovanem nadaljnjem padanju vrednosti dolarja (in skorajšnjem koncu Fedovega zaostrovanja denarne politike) bi lahko zlato kmalu spet pogledalo nad 2000 dolarjev.