72-letni Draghi bo v petek predal svoje posle Christini Lagarde in končal osemletni mandat guvernerja Evropske centralne banke, v katerem niti enkrat ni zvišal obresti. V zgodovino se je vpisal zlasti z izjavo leta 2012, da bo naredil vse, kar je potrebno, za preživetje evra. "Ta njegova izjava v Londonu je zelo pomirila trge in vlila novo zaupanje," je za Radio Slovenija povedal nekdanji guverner Banke Slovenije France Arhar, podobno pa meni tudi ekonomist Mojmir Mrak. "Če takrat ne bi bilo tistih ukrepov ECB-ja, se danes verjetno ne bi več pogovarjali o evru." Je pa Draghi poskrbel za razkol v ECB-ju, saj je imel predvsem v državah s severa Evrope številne nasprotnike, ki mu očitajo negativne obrestne mere in nesmiselno letošnjo obuditev programa odkupovanja obveznic. "Trenutne gospodarske razmere niso tako slabe, da bi opravičevale ponovne radikalne spodbude," pravi Mrak. Medtem je Arhar o negativnih obrestnih merah povedal: "Takšna politika se na dolgi rok ne more dobro končati."

Evro in dolar vredna vse manj
V časih, ko centralne banke vodijo ekstremno ohlapno denarno politiko, je denar vreden vse manj, evro pa je pri tem najbolj izpostavljen. Predvsem če njegovo vrednost primerjamo s cenami zlata. Bernhard Matthes, upravljavec premoženja pri banki BKC, je v pogovoru za nemški FAZ pojasnil, da je evro od uvedbe leta 1999 izgubil več kot 80 odstotkov svoje vrednosti, merjeno v zlatu. 4. januarja 1999 je bilo mogoče za en evro dobiti 128 miligramov zlata, danes pa le še 23 miligramov. Podobna zgodba je tudi pri dolarju, medtem ko je švicarski frank izgubil dve tretjini vrednosti. Zanimiva je tudi primerjava z nekaterimi dobrinami. Leta 1906 je na Oktoberfestu vrček piva stal 0,38 marke oziroma 0,14 grama zlata, na letošnjem prazniku piva v Münchnu pa je bilo treba za pivo odšteti 11,50 evra, kar pomeni 0,26 grama zlata, torej skoraj dvakrat več kot pred 113 leti.

Bitcoin v hipu poskočil za 2.500 dolarjev
Sklep je jasen: zlato zgodovinsko sijajno ohranja svojo vrednost. Tu bi morda svoj lonček pristavili še zagovorniki kriptovalut (ti radi poudarjajo, koliko je predvsem dolar izgubil v zadnjih desetletjih), ki so bili v petek oziroma soboto zjutraj navdušeni ob izjemni, okoli 30-odstotni rasti bitcoina v 24 urah. Njegova cena je ob močnih nakupih kitajskih vlagateljev – v ozadju naj bi bile besede kitajskega predsednika, da je treba izkoristiti prednosti tehnologije veriženja blokov – za hip spet presegla 10 tisoč dolarjev. V soboto zvečer je bila cena okoli 9.150 dolarjev.

Bezosovo premoženje manjše za sedem milijard
Wall Street je zadnji teden pridobival. Dow Jones in S&P 500 sta v petih dneh pridobila približno odstotek vrednosti, Nasdaq skoraj dva. Vsi trije indeksi so zelo blizu rekordnih vrednosti. Pomagali so večinoma spodbudni četrtletni poslovni rezultati in upanje na rešitev trgovinskega spora med ZDA in Kitajsko. Intelove delnice so v petek poskočile za osem odstotkov, saj je proizvajalec polprevodnikov pozitivno presenetil s četrtletnim dobičkom in tudi z napovedmi za zadnje četrtletje. Prav nasprotno velja za Amazon, v praznični sezoni naj bi bila prodaja malce nižja od prvih napovedi (v zadnjih treh mesecih Amazon pričakuje od 80 do 86,5 milijarde dolarjev prihodkov), tako da so delnice v četrtek v zunajborznem trgovanju zanihale devet odstotkov navzdol, najbogatejši Zemljan Jeff Bezos pa je s tem "izgubil" sedem milijard dolarjev. Kar 16 analitikov je znižalo ciljno vrednost Amazonovih delnic. V prihodnjem tednu bo pozornost spet usmerjena k zasedanju ameriške centralne banke (29.–30. oktober). Trgi z 90-odstotno verjetnostjo predvidevajo, da bo Fed obrestno mero znižal še tretjič letos, tudi tokrat za 25 bazičnih točk, tako da bo obrestna mera Fed funds v razponu med 1,5 in 1,75 odstotka.