Evropska centralna banka je na septembrski seji resda obrestne mere zvišala že desetič zapored, tokrat za četrtino odstotne točke (depozitna obrestna mera zdaj znaša štiri odstotke in je s tem še višje kot ob prejšnjem rekordu leta 2001), toda ob tem je napovedala, da s septembrskim dvigom verjetno končuje cikel zaostrovanja monetarne politike. Odziv delniških trgov je bil precej navdušujoč: vseevropski delniški indeks STOXX 600 je v četrtek pridobil poldrugi odstotek, kar je pomenilo najvišjo enodnevno rast v zadnje pol leta. V petek je STOXX 600 še nekaj malega pridobil in tako dosegel novo najvišjo raven v zadnjih petih tednih. Dodatno so pomagali tudi pozitivni kitajski makroekonomski podatki (višja avgustovska rast tovarniške dejavnosti in prodaje na drobno) pa tudi odločitev kitajske centralne banke, da poslovnim bankam zniža višino obvezne rezerve.

Evro v nizu devetih zaporednih negativnih tednov
ECB-jevo sporočilo, da dodatnih dvigov obresti ne gre več pričakovati, je dodatno obremenilo evro, ki je vreden le še 1,066 dolarja, kar je polletno dno. V primerjavi z dolarjem je že deveti teden zapored izgubljal, kar se ni zgodilo še nikoli od uvedbe skupne evropske valute. Hedge skladi so glede evra najbolj medvedje razpoloženi po začetku letošnjega leta, drsenje evra navzdol pa je seveda tudi posledica vse slabših gospodarskih razmer v območju evra in očitne stagflacije. Letošnja rast BDP-ja bo po zadnjih ocenah ECB-ja le 0,7-odstotna, inflacija ostaja previsoka (konec leta naj bi bila 5,6-odstotna), nepremičninski projekti se ob vse višjih obrestnih merah (šestmesečni evribor je zlezel že nad štiri odstotke) ustavljajo, nemška avtomobilska industrija izgublja moč, Kitajci so preprosto konkurenčnejši. Pri UBS-ju so izračunali, da so produkcijski stroški električnega Volkswagna ID.3 kar za 35 odstotkov višji kot pri konkurenčnem modelu kitajske znamke BYD Seal.

Obdobje po zadnjem dvigu obrestnih mer je zelo donosno!
Če Evropa drvi v recesijo, se zdi, da se bodo ZDA temu izognile, čeprav bo treba na pravi učinek zaostrovanja denarne politike še malo počakati. Ta teden se bo spet sestala ameriška centralna banka, skoraj zagotovo bo (čeprav se je avgustovska inflacija na ravni potrošnikov zvišala na 3,7 odstotka) tokrat obrestne mere pustila nedotaknjene, potem ko jih je od lanskega marca zvišala kar za 525 bazičnih točk. A v nasprotju z ECB-jem Fed še vedno "grozi", da zaostrovanja denarne politike še ni konec in da že konec oktobra bi lahko sledil naslednji dvig obresti. Ravno ta ugibanja o tem, kje bo vrh obrestnih mer v ZDA in ali se bo inflacija res dovolj hitro začela približevati ciljnima dvema odstotkoma, zelo zaposlujejo vlagatelje, ki pa jih lahko opogumlja podatek, da je obdobju zategovanja pasu praviloma sledila rast delniških indeksov. Finančna družba CFRA namreč ugotavlja, da je v prejšnjih šestih Fedovih ciklih dvigovanja obrestnih mer indeks S & P 500 od zadnjega dviga obresti do prvega znižanja (v novem ciklu rahljanja denarne politike) v povprečju pridobil 13 odstotkov.

Arm uspešno debitiral na borzi Nasdaq
Prejšnji teden je minil tudi v znamenju prve javne ponudbe (IPO) delnic britanskega načrtovalca čipov Arma, ki je v lasti japonske Softbank. V IPO-ju je bila cena ene delnice 51 dolarjev (to je bil največji letošnji IPO v ZDA), trgovanje na borzi Nasdaq se je v četrtek začelo pri ceni 56,10, zadnji tečaj pa je znašal 63,59 dolarja, kar je 25 odstotkov nad ceno iz javne prodaje. A če je v četrtek tudi zaradi uspešnega debija Arm Holdingsa v New Yorku vladalo spodbudno razpoloženje, je bilo dan pozneje že vse drugače. In to ravno zaradi proizvajalcev čipov! Največji med njimi, tajvanski TSMC, je namreč svoje največje dobavitelje pozval, naj odložijo dobavo opreme za izdelavo čipov. Delnice AMD-a so padle za skoraj pet odstotkov, Nvidie za skoraj štiri, Intela za dva odstotka. Armove delnice so dan začele pri 69 dolarjih (pri tej ceni je tržna vrednost podjetja krepko presegla 70 milijard dolarjev), toda ob koncu dneva so bile pri 60,75 dolarja na dnevni ravni za 4,5 odstotka nižje. Tudi številni preostali tehnološki velikani so izgubljali, tako da je indeks Nasdaq samo v petek zdrsnil za 1,56 odstotka in se v rdeče območje pogreznil tudi na tedenski ravni.

Kdo še verjame v Kitajsko?
In kako v teh časih, ko je res nehvaležno napovedovati prihodnost, ravnajo veliki? Zadnja anketa banke Bank of America med upravljavci skladov je pokazala na izrazit premik iz trgov v razvoju v ameriški delniških trg. Glavni moto je bil "izogibaj se Kitajski", kar je delno vplivalo tudi na zniževanje tečajev na Ljubljanski borzi. Če je februarja še 78 odstotkov vprašanih pričakovalo močnejšo kitajsko gospodarsko rast, zdaj v tak scenarij ne verjame niti eden od vprašanih. Zanimivo je še mnenje znanega milijarderja Rayja Dalia iz družbe Bridgewater Associates. Poudaril je, da ima trenutno raje denarne pozicije kot obveznice, pa čeprav je donosnost 30-letne ameriške obveznice skoraj 4,5-odstotna. Kot pravi, zanj obveznice dolgoročno niso dobra naložba in da bodo vlagatelji, razočarani zaradi nizkih realnih obresti (torej upoštevajoč inflacijo), sčasoma začeli obveznice prodajati, kar bo dodatno navzgor potisnilo njihovo zahtevano donosnost.