Guverner ameriške centralne banke Jerome Powell je opozoril, da je gospodarska prihodnost zelo negotova, s tem pa streznil vlagatelje, ki so bili očitno preoptimistični. Čeprav je Dow Jones v petek pridobil dva odstotka, je bila tedenska izguba predvsem zaradi četrtkovega poloma 5,6-odstotna, kar pomeni največji tedenski padec po marcu. "Po izjemni rasti je bil trg zrel za unovčevanje dobičkov. Okrevanje v obliki črke V še zdaleč ni tako verjetno. Pred nami je še dolga pot, gospodarstvo bo še nekaj let obratovalo na nižjih obratih kot pred pandemijo. Vsa ta realnost se je odrazila na hudem padcu delnic," je za Reuters povedal finančni analitik Greg McBride.

Strah pred drugim valom
Številne nevarnosti, ki so jih vlagatelji kar spregledali v zadnjih treh mesecih, so torej spet postale aktualne, vključno z verjetnostjo drugega vala epidemije, potem ko so iz kar nekaj zveznih držav (Kalifornija, Arizona, Teksas, Florida) poročali o večjem številu okužb ob sproščanju ukrepov. Svet je v hudi recesiji in samo ugibamo lahko, kdaj bo sledil obrat na bolje. Pri OECD-ju so opozorili, da bi drugi val lahko povzročil kar 7,6-odstotni padec svetovnega BDP-ja (največ po drugi svetovni vojni), Fed pa načrtuje, da bo ameriški BDP letos nazadoval za 6,5 odstotka. Sledila naj bi petodstotna rast v letu 2021 in 3,5-odstotna v letu 2022.

Fed razmišlja drugače kot Trump
V sredo je ameriška centralna banka končala dvodnevni sestanek, ki pričakovano ni prinesel ničesar novega, razen "zagotovila", da naj bi ključna obrestna mera Fed funds še naslednji dve leti ostala na skorajda ničelni ravni (v območju med 0 in 0,25 odstotka). "Niti razmišljamo ne o tem, da bi razmišljali o dvigu obrestne mere, ampak razmišljamo le o tem, kako bi zagotovili zadostno podporo gospodarstvu. Menimo, da bo to trajalo kar nekaj časa," je povedal Powell. Predsednik Trump mu je spet oporekal: "Imeli bomo zelo dobro tretje četrtletje, sijajno zadnje četrtletje, leto 2021 pa bo eno najboljših v zgodovini."

"Natisnjeni" trije bilijoni dolarjev v treh mesecih
Da so borze od konca marca močno okrevale, je predvsem posledica neutrudnega Fedovega tiskanja denarja, saj je prek programa kvantitativnega sproščanja v zadnjih treh mesecih "natisnil" dodatne tri bilijone (tri tisoč milijard) dolarjev. V svojem eksperimentu je šel celo tako daleč, da je začel (prek ETF-skladov) odkupovati obveznice, ki nimajo investicijske ocene. Glede na izjemno rast delniških indeksov v aprilu, maju in v prvi tretjini junija – tehnološki Nasdaq je na primer dosegel nov rekord in se v torek prvič zavihtel nad 10 tisoč točk – se zdi, kot da bi Fed po zgledu japonske centralne banke napovedal še odkupovanje delnic, a tako daleč vendarle še nismo.

Ali negativne obresti delujejo?
Prav tako v kratkem še ni pričakovati, da bi Fed tako kot še nekatere centralne banke (Švedska, Švica, Danska, Japonska, ECB) uvedel negativno obrestno mero. To bi verjetno storil v res skrajnih razmerah, ko ne bi imel na voljo nobenih drugih rešitev več. Ekonomist s Harvarda Kenneth Rogoff trdi, da bi ZDA pomagala le politika globoko negativnih efektivnih obrestnih mer. To dokazuje tudi območje evra, kjer se je po letu 2015, ko so pri ECB-ju uvedli negativne obresti, posojilna dejavnost zvišala. Banke naj bi bile namreč – vsaj v teoriji – ob negativnih obrestih prisiljene, da bolj velikodušno podeljujejo posojila, saj morajo za presežna sredstva ECB-ju plačevati kazenske obresti.

Varčevalci vse bolj ogrožena vrsta
Na to temo je bilo narejenih kar nekaj raziskav, vendar so rezultati različni in ni mogoče sklepati, ali politika negativnih obresti deluje ali ne. Negativnih vidikov je namreč kar nekaj. Predvsem se varčevalci sprašujejo o smiselnosti bančnih depozitov, če so obresti negativne, njihovi dvigi denarja pa posledično pomenijo, da banke ostanejo brez pomembnih virov za posojila, manj posojil pa nižjo gospodarsko rast. Raziskave kažejo tudi, da banke v želji po čim večjem dobičku (njihove marže so v razmerah negativnih obresti izjemno nizke) posojajo tudi tveganim podjetjem, kar povečuje nevarnost za finančno krizo. Da ne govorimo o težavah pokojninskih skladov, ki v takšnih razmerah skrajno težko oplemenitijo sredstva in so potem prisiljena kupovati tvegane naložbe.