Fed naj bi danes obresti zvišal za 0,5 odstotne točke (največ v zadnjih 21 letih), a lahko bi videli tudi negativno presenečenje in dvig za 75 bazičnih točk. Predvsem bo pomembno, kaj bo na novinarski konferenci po končani seji povedal guverner Jerome Powell. Torej: kakšna bo predvidena časovnica dvigov obresti na preostalih letošnjih sejah in ali bo centralna banka z junijem res začela zniževati svojo prenapihnjeno bilančno vsoto. V četrtek se bo sestala tudi Bank of England (pričakovati je četrti zaporedni dvig obresti), za uvod pa je avstralska centralna banka v torek ključno obrestno mero zvišala za 0,25 odstotka, kar je več od pričakovanj. Posledično se je vidno okrepil avstralski dolar.

Donosnost ameriške 10-letne obveznice 3-odstotna
Zahtevane donosnosti obveznic v takšnem okolju še naprej naraščajo, pri ameriški desetletni obveznici je na začetku tedna (prvič po letu 2018) dosegla tri odstotke. Samo v aprilu je donosnost poskočila za 59 bazičnih točk (največji mesečni pribitek po letu 2009). Pri primerljivi nemški obveznici je donosnost prvič po letu 2015 pri enem odstotku, potem ko je bila v zadnjih letih nenehno v negativnem območju, s čimer so se kupci teh obveznic strinjali, da (ob predpostavki, da obveznico držijo do zapadlosti) na koncu zanje iztržijo manj, kot so odšteli ob nakupu. Razlika (spread) med donosnostjo 10-letne nemške in italijanske obveznice je zdaj že več kot 190 točk, največ po juniju 2020. Donosnost slovenske obveznice medtem že presega 2,10 odstotka in je najvišja po sanaciji bank.

Aluminij že 25 odstotkov pod vrhom
Inflacija se še ne umirja, v območju evra je marca indeks cen proizvajalcev porasel za 5,3 odstotka, kar je močneje od pričakovanj. Dogajanje na surovinskih trgih vendarle kaže, da bi se krivulja počasi morala obrniti navzdol. Cene bakra in aluminija so v torek zdrsnile na trimesečno dno, delno tudi zaradi covidnih omejitev na Kitajskem in nižjih ocen o tamkajšnji gospodarski rasti (Fitch jo je za letos oklestil s 4,8 na 4,3 odstotka). Obe surovini sta marca ob začetku vojne v Ukrajini dosegli rekordne vrednosti, od katerih sta trenutno oddaljeni 12 odstotkov (baker) oziroma več kot 25 odstotkov (aluminij).

Bitcoin v močni korelaciji z indeksom Nasdaq
Newyorški delniški trgi so v maj vstopili nervozno. V ponedeljek se je indeks S & P 500 med trgovanjem dotaknil najnižje točke po maju 2021, tehnološki Nasdaq pa je zdrsnil najnižje po novembru 2020. Oba sta na koncu splezala v pozitivno območje, Nasdaq se je zvišal za 1,63 odstotka. V torek so indeksi – spet po volatilnem dnevu – naredili še en manjši korak navzgor. Prejšnji mesec je bil za tehnološke delnice še posebej neprijazen, saj je Nasdaq padel za 13,3 odstotka. Gre za največji mesečni padec po oktobru 2008. Z gibanjem indeksa Nasdaq je vse bolj povezana cena bitcoina. 30-dnevna korelacija je dosegla 0,70, to je največ po juliju 2020. Korelacija bitcoina z zlatom je pri –0,45 zdaj bolj kot ne najnižje v zgodovini. Vsekakor nenavadno za naložbo, ki ji pravijo tudi digitalno zlato.

Sorodna novica Naraščanje zahtevane donosnosti na državne obveznice

Flash crash v režiji nepazljivega trgovca
V ponedeljek dopoldne je evropske delniške trge za hip šokiral nov "flash crash", kot finančniki poimenujejo nenaden strm padec delniških indeksov, ki so ga v preteklosti zakrivili algoritmi, pa tudi človeška napaka. Švedski indeks OMX 30 je v trenutku strmoglavil za osem odstotkov, nato pa hitro spet nadomestil večji del izgub in dan končal za 1,9 odstotka v minusu. Odgovornost je prevzela ameriška banka Citigroup. Eden od trgovcev se je zmotil (zatipkal) pri vnosu prodajnega naročila, v minuti ali dveh pa so napako popravili, a vseeno so precej navzdol zanihali tudi preostali vodilni indeksi na evropskih borzah, toliko bolj zaradi nizkega prometa, ki je spremljal (po)praznični dan.