Ni razlogov za skrb: politika centralnih bank ostaja ekspanzivna, zato delniški indeksi dosegajo nove rekorde. V New Yorku je bila v zadnjem tednu opazna predvsem rast tehnoloških delnic, tako da je indeks Nasdaq od ponedeljka do petka poskočil za več kot tri odstotke. Foto: Reuters
Ni razlogov za skrb: politika centralnih bank ostaja ekspanzivna, zato delniški indeksi dosegajo nove rekorde. V New Yorku je bila v zadnjem tednu opazna predvsem rast tehnoloških delnic, tako da je indeks Nasdaq od ponedeljka do petka poskočil za več kot tri odstotke. Foto: Reuters

Bikovska gibanja, ki so bila septembra prekinjena, se na razvitih delniških trgih torej nadaljujejo. Newyorški indeks S & P 500 je v petek pridobival že sedmi dan zapored, tako kot Dow Jones in Nasdaq je iz dneva v dan postavljal nove zgodovinske mejnike. Pfizerjeve delnice so ob koncu tedna poskočile za dobrih 10 odstotkov (na 48,61 dolarja) in so skoraj zrušile poletni rekord, saj je tableta Paxlovid presenetljivo učinkovita. V preteklem tednu sta bila v ospredju novembrsko zasedanje ameriške centralne banke in petkovo poročilo s trga dela. Negativnih presenečenj ni bilo, oboje je izzvenelo precej mirno.

Vsak mesec po 15 milijard manj za program QE
Fed trenutno za odkupovanje obveznic mesečno nameni po 120 milijard dolarjev, že konec novembra pa bo to vsoto postopno začel manjšati, in sicer po 15 milijard mesečno, je ključno sporočilo s sestanka. Odkupil bo za 10 milijard dolarjev manj državnih obveznic in za pet milijard manj hipotekarnih obveznic. Guverner Jerome Powell še vedno govori o začasni inflaciji, vseeno pa priznava, da se bo zavlekla precej globoko v naslednje leto. Glede dviga obrestnih mer je bil Fed precej zadržan, kar se je odrazilo tudi s podražitvami na trgu plemenitih kovin. Cena zlate unče se je tako učvrstila nad 1800 dolarji in je v območju dvomesečnega vrha.

Britanska centralna banka (Bank of England) je v četrtek obrestno mero še pustila nespremenjeno pri 0,1 odstotka, potem ko je bilo nekaj ugibanj, da bo postala prva večja centralna banka, ki bo po epidemiji zvišala obrestno mero. Funt je po odločitvi izgubil precej vrednosti. Britanska inflacija je bila avgusta 3,2-odstotna (na letni ravni), kar je največ v tem stoletju, septembra pa se je malce znižala (3,1 %). Foto: EPA
Britanska centralna banka (Bank of England) je v četrtek obrestno mero še pustila nespremenjeno pri 0,1 odstotka, potem ko je bilo nekaj ugibanj, da bo postala prva večja centralna banka, ki bo po epidemiji zvišala obrestno mero. Funt je po odločitvi izgubil precej vrednosti. Britanska inflacija je bila avgusta 3,2-odstotna (na letni ravni), kar je največ v tem stoletju, septembra pa se je malce znižala (3,1 %). Foto: EPA

"Tapering" da, "tightening" ne
Delniški trgi so letos že nekajkrat trepetali v strahu, da bi Zvezne rezerve močneje "zategnile ročno zavoro". Ta strah je trenutno odveč, najava začetka zmanjševanja odkupov obveznic ("tapering") še ne pomeni zaostrovanja denarne politike ("tightening"). Zgovorno je, da se bo Fedova bilanca v naslednjih osmih mesecih še vedno napihnila za dodatnih 400 milijard dolarjev. Skratka, še vedno živimo v okolju izjemno poceni denarja (tega zgodovina seveda ne pomni) oziroma poplave likvidnosti, to pa pomeni veter v hrbet tveganim naložbam. O tem, kako boleče bo, ko se bo to nekoč končalo, trenutno skoraj nihče ne razmišlja. V slogu: uživajmo na zabavi, dokler je še dovolj penine.

Dolar najvišje v več kot letu dni
Naslednja novica, ki je razveselila borznike, je prišla z ameriškega trga dela. Ameriško gospodarstvo je oktobra ustvarilo neto 531 tisoč delovnih mest, kar je bolje od napovedi. Hkrati je bil precej navzgor popravljen tudi podatek o septembrskem zaposlovanju, saj je bilo v resnici ustvarjenih 312 tisoč služb (in ne 194 tisoč). V ZDA je zdaj še 4,2 milijona služb manj kot februarja lani, tik pred izbruhom epidemije. Brezposelnost se je znižala na 4,6 odstotka, kažejo vladni podatki. Vse te novice so okrepile dolar. Dolarski indeks je v petek pri 94,634 točke dosegel najvišjo raven po lanskem 25. septembru.

Dow Jones (New York)36.327 točk (tedenska sprememba: +1,4 %)
S & P 500 (New York)4.697 točk (+2,0 %)
Nasdaq (New York)15.971 točk (+3,1 %)
DAX30 (Frankfurt)16.054 točk (+2,3 %)
Nikkei (Tokio)29.701 točk (+2,5 %)
SBITOP (Ljubljana)1.201 točka (+1,9 %)
10-letne slovenske obveznicezahtevana donosnost: +0,13 %
10-letne ameriške obveznicezahtevana donosnost: +1,45 %
EUR/USD1,1566 (+0,1 %)
EUR/CHF1,0549 (-0,3 %)
bitcoin60.600 USD (-1,6 %)
nafta brent82,78 USD (-1,9 %)
zlato1.816 USD (+1,8 %)
evribor (šestmesečni)-0,538 %

Nafta WTI le za kratek čas pod 80 dolarjev
Donosnosti ameriških obveznic so opazno zdrsnile, pri desetletni so zdrsnile na 1,436 odstotka, kar je najmanj v zadnjem mesecu in pol. Pri primerljivi nemški obveznici je donosnost -0,287-odstotna, potem ko je bila oktobra že skorajda pozitivna. Cene nafte so na tedenski ravni nazadovale drugič zapored. V četrtek je lahka nafta WTI zdrsnila na približno 79 dolarjev (najmanj v skoraj mesecu dni), potem ko je Bela hiša sporočila, da razmišlja o naboru več ukrepov, ki bi ustavili rast cen nafte (vključno s sprostitvijo naftnih rezerv), s čimer bi se zoperstavili kartelu Opec+, ki je na zasedanju potrdil zavezo o postopnem zviševanju proizvodnje in prezrl Bidnove pozive k "ekstra outputu".

Telekom je objavil devetmesečne rezultate, čisti dobiček skupine se je povzpel za 31 odstotkov, na 35,9 milijona evrov. Foto: BoBo
Telekom je objavil devetmesečne rezultate, čisti dobiček skupine se je povzpel za 31 odstotkov, na 35,9 milijona evrov. Foto: BoBo

Nasvidenje, sosed!
Indeks SBITOP se je v petek zvišal sedmič v zadnjih osmih dneh, njegova vrednost je spet nad 1200 točkami in s tem le nekaj točk oddaljena od letošnjega vrha. (30. avgust: 1205 točk). Najbolj, za skoraj šest odstotkov, so se zadnji teden po objavi spodbudnih poslovnih rezultatov podražile delnice Telekoma (tečaj: 57,20 evra). Po rasti sledijo delnice NLB-ja (+3,25 %; 76,20 evra). Uprava je za 16. december sklicala skupščino, predlagana dividenda je 3,37 evra bruto na delnico. Dodajmo, da se Mercatorjeve delnice umikajo z borze, saj bodo na zahtevo Fortenove delničarji čez en mesec na skupščini glasovali o iztisu preostalih delničarjev, ki jih je ostalo še nekaj manj kot 1500. Fortenova jim bo izplačala po 36 evrov za delnico, kakršen je tudi trenutni tečaj.