Obrazi borznikov so spet veseli. Dow Jones je zadnji teden pridobil 3,5 odstotka, širši S&P 500 pa 2,4 odstotka, kar je največ po začetku februarja. Njegova vrednost je že 4.280 točk, kar je največ v zgodovini. Foto: Reuters
Obrazi borznikov so spet veseli. Dow Jones je zadnji teden pridobil 3,5 odstotka, širši S&P 500 pa 2,4 odstotka, kar je največ po začetku februarja. Njegova vrednost je že 4.280 točk, kar je največ v zgodovini. Foto: Reuters
"Priznam, da so učinki večji od pričakovanih in bodo morda vztrajnejši. Vendar pa so gospodarski podatki skladni z mnenjem, da bodo ti dejavniki sčasoma minili, inflacija pa se bo pomaknila navzdol proti našemu dolgoročnemu cilju," je v govoru v ameriškem kongresu povedal guverner Feda Jerome Powell. Foto: Reuters

Guverner ameriške centralne banke Jerome Powell je v kongresu priznal, da so inflacijski pritiski trenutno močnejši in vztrajnejši, kot je pričakoval, vendar pa je zavrnil strahove pred ponovitvijo katerega od najhujših obdobij visoke inflacije v zgodovini ZDA. Spomnimo, da je bilo po junijski seji na Wall Streetu precej nelagodja, saj delniški trgi ne slišijo radi groženj o zaostrovanju denarne politike. A v zadnjem tednu je bila smer spet navzgor, Dow Jones je v petih dneh pridobil 3,5 odstotka, indeksa S&P 500 in Nasdaq pa sta dosegla novi rekordni vrednosti. Seveda je pomagala tudi novica, da je Joe Biden dosegel dogovor s senatorji obeh strank o predlogu zakona za obnovo ameriške infrastrukture. Objava vrednosti majskega indeksa cen izdatkov za osebno porabo (PCE) ‒ rast je bila v ZDA na letni ravni 3,4-odstotna (v skladu z napovedmi), ni preplašila vlagateljev.

Potem ko je dolar prejšnji teden kazal moč, se je dogajanje umirilo, evro pa je spet splezal proti meji 1,20 dolarja, delno tudi zaradi objave indeksa nabavnih menedžerjev PMI, ki je pokazal, da je imela v evrskem območju podjetniška dejavnost junija največji pospešek v zadnjih 15 letih.
Potem ko je dolar prejšnji teden kazal moč, se je dogajanje umirilo, evro pa je spet splezal proti meji 1,20 dolarja, delno tudi zaradi objave indeksa nabavnih menedžerjev PMI, ki je pokazal, da je imela v evrskem območju podjetniška dejavnost junija največji pospešek v zadnjih 15 letih.

LJSE: umiranje na obroke
Na Ljubljanski borzi je bil teden precej miren, tečaji Krke, Petrola in Telekoma se niso dosti spremenili, indeks SBITOP pa je v štirih dneh izgubil pol odstotka. Čeprav je indeks SBITOP letos pridobil zavidljivih 26 odstotkov, pa je vse bolj jasno, da se slovenski kapitalski trg zapira in izgublja sposobnost financiranja gospodarstva. To je glavna ugotovitev spletne konference, ki sta jo pripravili družba PricewaterhouseCoopers v Sloveniji ter BTA Consulting. Ljubljansko borzo (njegova lastnica je Zagrebška borza) bi pred zaprtjem lahko rešila le aktivna državna strategija za obuditev kapitalskega trga. Tujih vlagateljev je zelo malo, s tem pa je borza obsojena, da ostane na obrobju in da zadnja leta spremljamo njeno umiranje na obroke.

Kaj se dogaja na Ljubljanski borzi?

Ipavec ne verjame v zaprtje domače borze
Aleš Ipavec, predsednik uprave Ljubljanske borze, je za Odmeve povedal, da vse ni tako črno, saj se je lani promet povečal (na 400 milijonov evrov), omenil je tudi, da so po desetih letih na borzi spet kotirajoči skladi, indeks SBITOP pa se je po enajstih letih spet povzpel čez mejo 1000 točk. Bi lahko vodstvo borze v zadnjih letih storilo več? Ipavec: "Borza je ogromno naredila v preteklosti, imamo pa neke dolgove, kot je ta, da nismo pripeljali kakšnega zasebnega podjetja." Se morda boji, da bo treba Ljubljansko borzo zapreti? "Tega scenarija ne vidim. Ljubljanska borza se razvija, je uspešna, posluje pozitivno. So pa vsi premiki premajhni oziroma prepočasni."

Dow Jones (New York)34.433 točk (tedenska sprememba: +3,4 %)
S & P 500 (New York)4.280 točk (+2,7 %)
Nasdaq (New York)14.360 točk (+2,3 %)
DAX30 (Frankfurt)15.607 točk (+1,0 %)
Nikkei (Tokio)29.050 točk (+1,7 %)
SBITOP (Ljubljana)1.137 točk (-0,5 %)
10-letne slovenske obveznicezahtevana donosnost: +0,16 %
10-letne ameriške obveznicezahtevana donosnost: +1,45 %
EUR/USD1,1935 (+0,6 %)
EUR/CHF1,0944 (+0,1 %)
bitcoin30.800 USD (-9,3 %)
nafta brent76,03 USD (+4,4 %)
zlato1.781 USD (+1,0 %)
evribor (šestmesečni)-0,513 %

Je bitcoin pod 30 tisoč vreden nakupa?
Kriptovalute so v prvi polovici tedna "trpele", bitcoin je v torek pogledal pod 30 tisoč dolarjev. A številni so izkoristili priložnosti, tako da je sledil kar lep odboj. Tudi vse bolj cenjena Cathie Wood, ki prek družbe Ark Invest upravlja kar nekaj ETF-skladov, je ocenila, da je čas za okrepitev pozicije, dokupila je precejšnje število delnic Coinbasa, stavi pa tudi na sklad Grayscale Bitcoin Trust. Pri tem ostaja zvesta svoji dolgoročni napovedi, da lahko bitcoin doseže 500 tisoč dolarjev. Do tja pa bo še dolga pot. V petek zgodaj zjutraj je bila cena 35 tisoč dolarjev, a je spet zmanjkalo moči za nadaljnjo rast.

Pri bitcoinu se je ob zadnjem padcu pokazal tako imenovani smrtni križ, ko 50-dnevno drseče povprečje zdrsne pod 200-dnevnega. Pri tehnični analizi je to zelo negativen signal. Foto: AP
Pri bitcoinu se je ob zadnjem padcu pokazal tako imenovani smrtni križ, ko 50-dnevno drseče povprečje zdrsne pod 200-dnevnega. Pri tehnični analizi je to zelo negativen signal. Foto: AP

Rudarji se selijo iz Kitajske
Anketa, ki jo je opravila banka JPMorgan, je pokazala, da le desetina investicijskih družb za svoje stranke trguje s kriptovalutami, kar tretjina pa o tem trgu nima dobrega mnenja in meni, da gre za podganji strup (rat poison). Štiri petine vprašanih pričakuje, da bodo regulatorji v tem naložbenem razredu postavljali vse strožje omejitve. 65 odstotkov bitcoinov je prirudarjenih na Kitajskem, kjer pa jih regulatorji vse bolj preganjajo, zato so se prisiljeni seliti. Omenjajo se Rusija, Kazahstan, Kanada, Švedska in Argentina. Do konca leta naj bi bilo tako na Kitajskem prirudarjenih le še 50 odstotkov bitcoinov. To je po drugi strani tudi dobrodošlo, saj je ena od temeljnih idej bitcona decentralizacija.

Bitcoin je od sredine aprila izgubil polovico vrednosti, občutno je padla tudi računska moč (hash rate). Foto: blockchain.com
Bitcoin je od sredine aprila izgubil polovico vrednosti, občutno je padla tudi računska moč (hash rate). Foto: blockchain.com

Računska moč precej padla
Rudarji so tisti, ki z visokozmogljivimi računalniki omogočajo delovanje omrežja bitcoin. Za uspešno potrjevanje transakcij so nagrajeni z novimi bitcoini. V pionirskih letih bitcoina so lahko posamezniki rudarili samostojno, zdaj pa je to nemogoče, zato se rudarji pridružujejo rudarskim bazenom, s tem pa združujejo svoje računske moči (hash rate) in si nagrado razdelijo. Ker na Kitajskem vse bolj onemogočajo rudarje (predvsem v provinci Sečuan), je v zadnjih tednih računska moč (število operacij, ki jih omrežje rudarjev bitcoina opravi v eni sekundi) padla za 40 odstotkov. Čas, potreben za določeno transakcijo, se s tem povečuje, to pa zmanjšuje uporabno vrednost bitcoina.