Potem ko je oktobra Dow Jones močno porasel (za 14 odstotkov – največja mesečna rast v zadnjih 46 letih), je bil tudi november pozitiven, saj se je njegova vrednost zvišala za dodatnih 5,6 odstotka, kar je vsekakor odlična popotnica v tradicionalno pozitiven december. Dober znak je tudi (vsaj pri tehnični analizi), da je indeks S & P 500 prvič po aprilu presegel 200-dnevno drseče povprečje, medtem ko je indeks volatilnosti Vix prvič po avgustu zdrsnil pod 20 točk, kar kaže na to, da se razmere po burnem letu umirjajo. Zdi se, da tudi Fed ne bo več tako agresiven. Guverner Feda Jerome Powell je namreč sredi tedna sporočil, da utegnejo Zvezne rezerve že decembra umiriti ritem ostrega zviševanja obrestnih mer. Navsezadnje je novembrski indeks izdatkov za osebno porabo (PCE), ki ga Fed zelo upošteva, oktobra porasel manj od pričakovanj – le za 0,2 odstotka na mesečni ravni oziroma za 5,0 na letni.

V sredo močno poskočil predvsem indeks Nasdaq
Vse kaže, da bo torej Fed na naslednjem zasedanju (13.–14. decembra) obresti zvišal za 50 bazičnih točk (na raven med 4,25–4,50 odstotka) in ne za 75, kot jih je na prejšnji štirih rednih sestankih, kar je precej streslo delniške trge, saj tako močnih dvigov ni bilo že štiri desetletja. Fedov uradnik John Williams je opozoril, da bodo (tudi v ZDA) potrebni novi dvigi, preden se bodo cenovni pritiski umirili. A trgi so raje slišali tisto, kar so želeli slišati (čeprav je Powell ob napovedi umiranja višanje obresti tudi poudaril, da boja proti inflaciji še ni konec in da ni jasno, kako visoko bodo še švignile obresti), zato so v sredo indeksi močno porasli, tehnološki Nasdaq kar za 4,4 odstotka. Za nekaj previdnosti je v petek poskrbela objava ministrstva za delo, da je bilo novembra ustvarjenih neto 263 tisoč delovnih mest, kar je precej nad pričakovanji (200 tisoč) in kar pod vprašaj postavlja verodostojnost Powllovih besed o manj robustnih dvigih obresti.

Trgi zaupajo Giorgii Meloni
Lepši časi so prišli tudi na obvezniške trge. Donosnost ameriške desetletne obveznice, ki je bila oktobra precej nad štirimi odstotki, je zdaj pri 3,50 odstotka. Primerljiva slovenska obveznica ima 3,16-odstotno zahtevano donosnost. Kupci ne pomišljajo niti pri italijanskih obveznicah, kar je dokaz, da trgi predsednici vlade Giorgii Meloni zaupajo precej bolj, kot so se nekateri bali ob njeni izvolitvi. Donosnost 10-letne italijanske obveznice je 3,76-odstotna, potem ko je bila še sredi oktobra 4,8-odstotna. "Spread" (razlika v primerjavi z nemško) je pri 190 točkah, torej kot v časih, ko je bil premier Mario Draghi. Vrednost evra je prvič po koncu junija presegla 1,05 dolarja, evropska valuta pa je s tem nadaljevala novembrsko rast, ko je bil pribitek 5,5-odstoten, kar je pomenilo največjo mesečno rast po septembru 2010. V ozadju so pričakovanja, da Evropsko centralno banko čaka še kar nekaj dela, da bo umirila inflacijo. Ta je bila novembra na letni ravni desetodstotna oziroma petodstotna, če ne upoštevamo cen hrane in energentov in gledamo le jedrno inflacijo.

Se kmalu vračajo pomisleki o deflaciji?
"Na valutnih trgih je letos zelo živahno, turška lira in ruski rubelj sta izgubila konvertibilnost in izgubljata stik s svetovnimi trgi. Mednarodne finančne institucije se vse bolj umikajo iz teh dveh trgov, pri čemer obe državi zagotavljata čedalje manj verodostojnih statističnih podatkov. Sicer pa trgi že gledajo, kaj sledi po inflaciji, ki počasi popušča. To je vidno tudi na tečaju EUR/USD. Evro je v zadnjih dveh mesecih porasel za več kot 10 odstotkov primerjavi z dolarjem, analitiki pa že popravljajo napovedi tečaja navzgor. Hitro bi bili lahko pri razmerju 1:1,10. Tudi cene surovin so že precej padle, zato se nam lahko že v prvi polovici naslednjega leta zopet obeta debata o deflaciji," je pestro dogajanje na valutnih trgih za MMC ocenil Jernej Kastelic, vodja trgovanja s finančnimi instrumenti pri NLB-u.