Odbor za odprti trg ameriške centralne banke je na zadnjem letošnjem zasedanju pričakovano ohranil ključno obrestno mero nespremenjeno v razponu med 5,25 in 5,50 odstotka, a ob tem za naslednje leto nakazal možnost trikratnega znižanja obrestne mere (v skupni vrednosti 0,75 odstotne točke). Vsekakor precej nepričakovano božično darilo za vse, ki stavijo na tvegane naložbe, sploh če vemo, kako jastrebji je bil praviloma Fed na prejšnjih sestankih. Tako težko pričakovani "Fed pivot" – preobrat v denarni politiki – zdaj dobiva jasne obrise. Če smo natančni: guverner Jerome Powell je na novinarski konferenci poudaril, da se inflacija umirja in da Fed zelo verjetno ne bo več dvigoval obrestnih mer. Zdaj je predvsem osredotočen na nalogo, da ne stori kakšne napake pri držanju obrestnih mer previsoko ("too high for too long"). Spomnimo: Fed je od lanskega marca v skoraj enoinpolletni kampanji v boju proti inflaciji ključno obrestno mero zvišal enajstkrat, skupaj za zajetnih 525 bazičnih točk.

Tudi širši trg zajahal bika
Razplet Fedovega sestanka je navdušil vlagatelje, ki so bili po visoki novembrski rasti in povsem spodobni prvi tretjini decembra že tako dobre volje. Dow Jones je v sredo prvič presegel 37 tisoč točk in potrdil, da je Wall Street v bikovskem trendu (od dna oddaljen več kot 20 odstotkov), potem ko je lansko jesen zagospodaril medved. Borza Nasdaq se je z vrnitvijo na "bikovske tirnice" pohvalila že spomladi, do zdaj pa je Nasdaq v primerjavi z začetkom leta poskočil že za več 40 odstotkov. Obveznice so se prav tako občutno podražile, zahtevana donosnost 10-letne ameriške vladne obveznice je do konca tedna zdrsnila pod štiri odstotke. Donos primerljive slovenske obveznice je prvič po lanski jeseni spet pod tremi odstotki. Tudi dogajanje na trgu plemenitih kovin je bilo pod vplivom Fedovih izjav. Zlato je v hipu spet "osvojilo" mejo 2000 dolarjev. Vrednost paladija se je zadnji teden tudi zaradi zapiranja kratkih pozicij povzpela kar za 27 odstotkov (največja tedenska rast po marcu 20022) in skoraj dosegla 1200 dolarjev za unčo. Vseeno je v primerjavi z začetkom leta paladij še vedno za zajetnih 30 odstotkov v minusu. Na začetku decembra je bila cena celo na petletnem dnu.

Najdaljši pozitivni tedenski niz v šestih letih
Čeprav je v petek razpoloženje nekoliko ohladil predsednik Fedove podružnice v New Yorku John Williams (poudaril je, da je Fedov fokus še vedno usmerjen k znižanju inflacije proti dvema odstotkoma in da Fed v resnici še ne govori o zniževanju obrestnih mer), je tedenska bilanca večine svetovnih delniških indeksov spet pozitivna. Elitni indeks S & P 500 je napredoval že sedmi teden zapored, kar se ni zgodilo že od septembra 2017. V Evropi sta tako Frankfurt (DAX je med tednom prvič prebil mejo 17 tisoč točk; letos je njegova vrednost porasla za skoraj 20 odstotkov) kot Pariz (CAC40 je letos za 15 odstotkov v plusu, vendar v primerjavi z DAX-om niso vključene reinvestirane dividende) segla rekordno visoko, se pa s kakšno rastjo letos ne more pohvaliti londonski City, saj je indeks FTSE100 trenutno ravno tam kot ob vstopu v leto 2023. V indeksu FTSE namreč ni tehnoloških velikanov (ki so na primer vplivali na visoko rast indeksa S & P), pač pa bolj podjetja iz tradicionalnih panog. Vrednost delnic rudarskega koncerna Anglo American je na primer letos strmoglavila za 44 odstotkov.

Prvo znižanje marca ali šele junija?
Kako naprej? Velika "nevarnost" je, da so vse dobre novice trenutno že vgrajene v cene delnic, zato ni samoumevno, da se bo rast delniških trgov premočrtno nadaljevala. Borzni vsakdan bo še naprej prežet z ugibanji, kdaj bodo Zvezne rezerve začele zniževati obrestne mere in koliko rezov gre pričakovati. Ekonomisti pri banki Wells Fargo pravijo, da bo Fed prvič ukrepal junija, saj si prej tega zaradi solidnega trga dela in relativno visoke inflacije ne bo mogel privoščiti "Pričakujemo, da bodo šibka gospodarska rast, šibkejši trg dela in nadaljnje upočasnjevanje inflacije prisilili Zvezne rezerve, da bodo začele cikel zniževanja obrestne mere," so v četrtek zapisali v svojem poročilu. Po njihovem mnenju bo ključno, kako zelo se bo upočasnila gospodarska rast. Če bodo ZDA v recesiji, bo Fed obresti do prvega četrtletja 2025 oklestil za 225 bazičnih točk, kar je 50 točk več od trenutnih tržnih pričakovanj. Če recesije ne bo, bodo znižanja obrestnih mer precej nižja. In še napoved analitikov banke Goldman Sachs: po decembrskem Fedovem sestanku pričakujejo, da bodo obresti že marca nižje za četrtino odstotne točke, naslednji znižanji (tudi za 25 bazičnih točk) pa bosta maja in junija, pravijo.