Tržni udeleženci na vse težave očitno gledajo precej bolj pozitivno kot decembra. Verjamejo, da obrestne mere ne bodo šle več bistveno navzgor, da se bo inflacija umirila in da recesija ne bo prav huda. Morda se ji svet celo izogne – Goldman Sachs je presenetljivo zapisal, da v evrskem območju ne vidi več nevarnosti recesije, potem ko so cene zemeljskega plina močno padle (na najnižjo raven po začetku vojne v Ukrajini) in je Kitajska le opustila politiko strogih covidnih omejitev. Letos naj bi tako po napovedih Goldmanovih ekonomistov BDP v evrskem območju porasel za 0,6 odstotka (prejšnja napoved: padec za 0,1 odstotka). Evropsko centralno banko so pozvali k zvišanju depozitne obrestne mere za pol odstotne točke na februarskem in marčevskem zasedanju in na koncu cikla še za četrt odstotne točke na majskem sestanku, s čimer bi obrestna mera vrh dosegla pri 3,25 odstotka.

Powell ni dodatno prestrašil vlagateljev
Za delniške trge bo še pomembnejše, kakšne bodo naslednje poteze ameriške centralne banke, ki je lani sedemkrat dvignil obrestno mero (od tega štirikrat kar za 0,75 odstotne točke). Na februarskem zasedanju naj bi Zvezne rezerve obresti zvišale le za 0,25 odstotne točke, na 4,50 odstotka. V torek so borzniki z zanimanjem čakali, kaj bo na forumu švedske centralne banke povedal Fedov guverner Jerome Powell. K sreči ni še dodatno vznemiril trgov, čeprav je spet poudaril, da bodo za stabilizacijo cen potrebni nadaljnji nepriljubljeni ukrepi. Že v četrtek bo v ospredju objava decembrskega indeksa cen potrošnikov v ZDA. Potem ko je letna inflacija novembra znašala 7,1 odstotka, je pričakovati njeno nadaljnje znižanje, in sicer na 6,5 odstotka. Tudi prebivalstvo verjame, da bo Fed uspešno ukrotil inflacijo, inflacijska pričakovanja so po zadnjih podatkih nazadovala za 0,2 odstotne točke, na 5,0 odstotka, kar je najmanj po juliju 2021.

Pred vrati objave četrtletnih rezultatov
Že prejšnji teden so vlagatelje razveselili zadnji podatki s trga dela, ki kažejo na zelo zmerno rast plač. Razviti delniški trgi so tako precej optimistično vstopili v leto 2023, v prejšnjem tednu se je tržna vrednost svetovnih borz povzpela za 1,8 bilijona dolarjev. Rast se nadaljuje tudi ta teden. V ponedeljek je bilo v New Yorku opaziti predvsem optimizem pri trgovanju z delnicami tehnoloških podjetij. Več kot dva odstotka so pridobile delnice Appla, Alphabeta in Microsofta, več kot tri odstotke pa Amazona, potem ko so pri družbi Jefferies ocenili, da bodo stroškovni pritiski v drugi polovici leta popustili. Tehnološki sektor je bil lani najbolj na udaru (Nasdaq: –34 odstotkov), mnenja o tem, ali so te delnice zdaj že zrele za nakup, pa so deljena. Počakati velja vsaj še dva ali tri tedne, da ta podjetja objavijo rezultate poslovanja v zadnjem lanskem četrtletju in predvsem da sporočijo, kaj pričakujejo letos.

Dober znak: prvih pet dni je bilo pozitivnih
Da so bila gibanja na Wall Streetu v prvih petih trgovalnih dneh leta pozitivna (v ponedeljek ob koncu trgovanja je bil indeks S & P 500 za 1,1 odstotka višje kot ob vstopu v leto 2023), je dober signal. Omenjeni indeks je namreč v kar 83 odstotkih primerov leto končal v zelenem območju, če je bil že po prvih petih dneh v plusu, pri čemer je bila rast v povprečju 14-odstotna. Dobre novice prihajajo tudi z obvezniških trgov, ki so lani doživeli najhujši udarec v zgodovini. Zdaj se kar lepo pobirajo, ameriške vladne obveznice že od leta 2001 niso tako spodbudno začele leta. Dražijo se tudi plemenite kovine (cene zlata so v ponedeljek pri 1.881 dolarjih za unčo dosegle najvišjo raven v zadnjih osmih mesecih) in kriptovalute (bitcoin v torek pri 17.500 dolarjih, kar je največ od sredine decembra). Cene nafte brent so se zavihtele nad 80 dolarjev, potem ko je Kitajska odprla svoje meje. Naslednji preizkus za naftne trge bo četrtkova objava ameriške decembrske inflacije.