Je po osemletnem obdobju izjemne rasti na delniških trgih nastopil čas za predah in popravek navzdol? Kar nekaj pomembnih finančnih družb razmišlja tako ... Foto: Reuters
Je po osemletnem obdobju izjemne rasti na delniških trgih nastopil čas za predah in popravek navzdol? Kar nekaj pomembnih finančnih družb razmišlja tako ... Foto: Reuters
iPhone 7
Applove delnice, sredi maja vredne dobrih 156 dolarjev, so v ponedeljek zdrsnile do 142,5 dolarja. Nekateri analitiki so delnice umaknili s seznama nakupnih priporočil. Foto: Reuters
Janet Yellen
Ameriška centralna banka (na fotografiji guvernerka Janet Yellen) naj bi danes obrestno mero zvišala za četrt odstotne točke. Fed je nazadnje obresti dvignil marca, prav tako za četrt odstotne točke, na raven med 0,75 in 1,00 odstotka. Foto: Reuters
Cene nafte so se v torek spet znižale, sod (159 l) brenta je zdrsnil na 48 dolarjev. Dopoldne je Savdska Arabija sporočila, da bo julija občutno znižala izvoz, a je popoldne negativno vplivala mesečna objava Opecove proizvodnje, ki kaže, da je maja naftni kartel načrpal za 336 tisoč sodov dnevno več nafte kot mesec prej. Glavna "krivca" sta Nigerija in Libija, državi, ki nista pristopili k dogovoru o znižanju črpanja nafte. Foto: Reuters

Investicijska banka Goldman Sachs se je pridružila nekaterim velikim igralcem na finančnih trgih, ki opozarjajo, da je izjemno bikovsko gibanje (traja že od leta 2009) morda v zadnjih izdihljajih. V sporočilu svojim strankam so analitiki te banke poudarili, da se predvsem pri tehnoloških delnicah pravljica počasi končuje, saj ne gre v nedogled računati na idealno okolje, ki že nekaj časa vlada na trgih, torej mešanico vedno višjih dobičkov, lepe gospodarske rasti in rekordno nizkih obrestnih mer.

Fed naj bi se odločil za minimalen dvig
Pri Goldmanu kljub vsemu ne pričakujejo kakšne katastrofe (kot se je, recimo, zgodila jeseni 2008), ampak napovedujejo le manjši popravek. Indeks S & P 500 naj bi bil tako konec leta okrog štiri odstotke nižje, kot je danes. Nakupno priložnost še vedno vidijo v bančnem sektorju, posebej če bodo obrestne mere naraščale. Danes bo pozornost vlagateljev usmerjena k zasedanju Zveznih rezerv. Skoraj nihče ne dvomi, da bo Fed obrestno mero zvišal za četrt odstotne točke, na raven med 1,00 in 1,25 odstotka.

Tečaji delnic na Ljubljanski borzi, 13. junij:

KRKA

+0,65 %

54,00 EUR
INTEREUROPA

+0,26 %

1,915
LUKA KOPER+0,00 %30,00
ZAV. TRIGLAV+0,00 %27,30
PETROL

-0,08 %

364,50
GORENJE

-0,63 %

6,311
SAVA RE-0,99 %

16,00

TELEKOM

-1,18 %

84,00

Po dveh slabih dneh tehnologija spet v zelenem
Nekaj nervoze je na razvitih borzah že čutiti. Začelo se je v petek v New Yorku. Še zjutraj so bili indeksi rekordno visoko, popoldne pa je tehnološki sektor imel izgube, kot jih že dolgo ni, saj so nekatere delnice zanihale do štiri odstotke navzdol. Tržna vrednost petih največjih ameriških tehnoloških podjetij (Apple, Alphabet, Microsoft, Facebook in Amazon) je skupno padla za skoraj sto milijard dolarjev. Negativno razpoloženje in dileme, ali niso delnice tehnološkega sektorja splezale previsoke, je bilo opaziti tudi v ponedeljek, včeraj pa so bili kupci spet pogumnejši. Indeks Nasdaq (6.220 točk) se je zvišal za 0,7 odstotka, elitni Dow Jones (12.328 točk) pa je postavil nov rekord.

Obrestne mere realno negativne
Ne le delniški, napihnjen ostaja tudi obvezniški balon. Konec lanskega leta je zaradi Trumpovega konjunkturnega programa večina pričakovala, da se bodo obveznice pocenile, s čimer bi se njihove donosnosti do dospetja zvišale. Napovedi so se le kratkoročno uresničile. Donosnost ameriške desetletne obveznice se je 13. marca povzpela na 2,63 odstotka, 6. junija pa je spet zdrsnila na 2,13 odstotka. Na ta dan je zahtevana donosnost britanske obveznice padla pod en odstotek in je bila realno (z upoštevanjem inflacije) negativna.

Ponovitev japonskega scenarija?
Do konca maja je v svetovne obvezniške sklade letos priteklo 168 milijard dolarjev, v delniške sklade pa 141 milijard, piše tednik Economist. Vzrokov, da donosi obveznic varnih držav ostajajo na zelo nizki ravni, je več. Kljub višji gospodarski rast se inflacija še ne prebuja in ostaja pod ciljno vrednostjo centralnih bank. Trumpov program fiskalnih spodbud zamuja, poleg tega so cene surovin zdrsnile na enoletno dno. Kot da se ponavlja japonski scenarij, kjer je bila država po koncu gospodarskega razcveta konec 80. let kar dve desetletji v primežu deflacije, posledično pa so bile donosnosti obveznic izjemno nizke oziroma celo negativne.