Čeprav so bila pričakovanja visoka, so se borzniki kar prijeli za glavo, ko so videli, kako izjemno je Nvidia poslovala v svojem prvem poslovnem četrtletju. Nvidijine delnice so zadnji teden poskočile za 13 odstotkov, na 1064 dolarjev, letos pa so že za 121 odstotkov v plusu. Podjetje je napovedalo tudi cepitev delnic v razmerju 1:10. Cepitev praviloma pozitivno vpliva na ceno delnice, saj je ta dostopna tudi tistim, ki bi radi vstopili z manjšimi vložki (čeprav je res, da številni borzni posredniki ponujajo tudi trgovanje s frakcijami delnic). Foto: Reuters
Čeprav so bila pričakovanja visoka, so se borzniki kar prijeli za glavo, ko so videli, kako izjemno je Nvidia poslovala v svojem prvem poslovnem četrtletju. Nvidijine delnice so zadnji teden poskočile za 13 odstotkov, na 1064 dolarjev, letos pa so že za 121 odstotkov v plusu. Podjetje je napovedalo tudi cepitev delnic v razmerju 1:10. Cepitev praviloma pozitivno vpliva na ceno delnice, saj je ta dostopna tudi tistim, ki bi radi vstopili z manjšimi vložki (čeprav je res, da številni borzni posredniki ponujajo tudi trgovanje s frakcijami delnic). Foto: Reuters

Nvidie sicer ni med 30 izbranimi podjetji, ki sestavljajo indeks Dow Jones, toda pričakovali bi, da bo v četrtek navdušenje ob njenih izjemnih četrtletnih rezultatih (dobička je bilo v prvem četrtletju za osupljivih 461 odstotkov več kot v istem obdobju lani) zajelo celoten trg. A ni bilo tako, zunaj tehnološkega sektorja je bilo opaziti popravek navzdol, potem ko je bil objavljen zapisnik z zadnje seje Zveznih rezerv. Ta kaže na dvome Fedovih uradnikov o tem, ali je monetarna politika dovolj restriktivna, da ustavi inflacijo. Že tako zelo znižana pričakovanja o Fedovih letošnjih rezih obrestnih mer so zdaj na še bolj trhlih temeljih. David Solomon iz banke Goldman Sachs meni, da letos celo ne bo nobenega zniževanja obrestnih mer. Vse bolj je torej očitna doktrina visokih obrestnih mer za dlje časa ("higher for longer"). Ameriška centralna banka namreč obresti od lanskega julija drži na ravni 5,50 odstotka.

Tečaj delnic Nvidie je v zadnjih dveh letih porasel za 550 odstotkov, tržna kapitalizacija je presegla 2,5 bilijona dolarjev. Kdor je konec maja 2022 v Nvidijine delnice vložil tisoč evrov, ima danes v tej naložbi 6500 evrov. Foto: Reuters
Tečaj delnic Nvidie je v zadnjih dveh letih porasel za 550 odstotkov, tržna kapitalizacija je presegla 2,5 bilijona dolarjev. Kdor je konec maja 2022 v Nvidijine delnice vložil tisoč evrov, ima danes v tej naložbi 6500 evrov. Foto: Reuters

Boeingu grozi izguba investicijske ocene
Indeks Dow Jones je v četrtek izgubil več kot 600 točk (oziroma poldrugi odstotek), kar je njegova največja letošnja izguba. V petek je ostal nespremenjen, na tedenski ravni pa zdrsnil za 2,3 odstotka. Najbolj so ga obremenile Boeingove delnice, potem ko je proizvajalec letal sporočil, da je njegov denarni tok letos nižji od pričakovanj. To še povečuje verjetnost, da bodo bonitetne hiše oceno njegovega dolga kmalu ovrednotile z besedo "junk", kar je za tako ugledno podjetje kar sramotno, hkrati pa zelo otežuje nadaljnje zadolževanje. S popolnoma drugimi težavami se srečuje razvijalec čipov Nvidia. Naročil za njene grafične procesne enote je toliko, da jih ne more sproti zadovoljiti. V prvem četrtletju poslovnega leta je imelo kalifornijsko podjetje, ki jezdi na valu razmaha umetne inteligence, za 14,9 milijarde dolarjev čistega dobička (+461 %). Tudi celotni prihodki so se napihnili (+262 %), bruto marža pa je znašala 78 odstotkov.


PREMIKI V ZADNJEM TEDNU
Dow Jones (New York)

39.069 točk (-2,3 %)

S & P 500 (New York)5.304 točk (+0,03 %)
NASDAQ (New York)16.920 točk (+1,4 %)
STOXX 600 (Evropa)520 točk (-0,5 %)
DAX (Frankfurt)18.693 točk (-0,1 %)
Nikkei (Tokio)38.771 točk (+0,1 %)
SBITOP (Ljubljana)1.492 točk (+0,5 %)
10-letne slovenske obveznicezahtevana donosnost: 3,34 %
10-letne ameriške obveznicezahtevana donosnost: 4,47 %
dolarski indeks104,75 (+0,2 %)
EUR/USD1,0848 (-0,2 %)
EUR/CHF

0,9921 (+0,4 %)

bitcoin69.100 USD (+3,3 %)
nafta brent82,16 USD (-2,1 %)
zlato2.333 USD (-3,4 %)
evribor (šestmesečni; trimesečni)3,783 %; 3,801 %
Vrednost zlata se je zadnji teden spustila dobre tri odstotke nižje. To je tudi posledica nekaterih ameriških makroekonomskih podatkov (majski indeks PMI na primer kaže na krepitev poslovne dejavnosti), ki ne vlivajo upanja na skorajšnje znižanje obrestnih mer. Foto: Reuters
Vrednost zlata se je zadnji teden spustila dobre tri odstotke nižje. To je tudi posledica nekaterih ameriških makroekonomskih podatkov (majski indeks PMI na primer kaže na krepitev poslovne dejavnosti), ki ne vlivajo upanja na skorajšnje znižanje obrestnih mer. Foto: Reuters

Kako slovenski trg vidijo hrvaški strokovnjaki?
Na Ljubljanski borzi je indeks SBITOP zadnji teden pridobil pol odstotka, pri čemer je v sredo prvič po padcu Lehmana leta 2008 presegel 1500 točk. Letos se je njegova vrednost zvišala za 19 odstotkov, NLB-jevim delnicam pa je uspela celo dvakrat višja rast. "Slovenske delnice predstavljajo veliko investicijsko priložnost. Regijski vzajemni sklad, ki ga upravljamo, ima v svojem portfelju več kot petino delnic slovenskih podjetij. Tudi moje osebne investicije so zelo orientirane na slovenski trg, saj tretjina portfelja predstavljajo slovenske delnice, predvsem skozi ETF na slovenski trg," nam je hrvaški analitik Đivo Pulitika povedal v pogovoru ob robu dogodka Trguje na borzi, ki ga je v sredo pripravila Ljubljanska borza in na katerem so se vlagateljem predstavila tudi najboljša podjetja iz prve kotacije.

Ljubljanska borza je v sredo pripravila dogodek Trguj na borzi, na katerem je vlaganje v delnice in ETF-sklade predstavil Đivo Pulitika, upravljavec sklada pri družbi InterCapital Asset Management. Njihov ETF-sklad na indeks SBITOP (z oznako ICSLO) kotira na Ljubljanski borzi od leta 2022, a zanimanja slovenskih vlagateljev zanj ni. Kot razkriva fotografija (kliknite nanjo za povečavo), ima trenutno ta ETF-sklad v lasti 411 fizičnih oseb, med njimi 393 hrvaških in le 18 slovenskih državljanov. Foto: MMC RTV SLO/T. O.
Ljubljanska borza je v sredo pripravila dogodek Trguj na borzi, na katerem je vlaganje v delnice in ETF-sklade predstavil Đivo Pulitika, upravljavec sklada pri družbi InterCapital Asset Management. Njihov ETF-sklad na indeks SBITOP (z oznako ICSLO) kotira na Ljubljanski borzi od leta 2022, a zanimanja slovenskih vlagateljev zanj ni. Kot razkriva fotografija (kliknite nanjo za povečavo), ima trenutno ta ETF-sklad v lasti 411 fizičnih oseb, med njimi 393 hrvaških in le 18 slovenskih državljanov. Foto: MMC RTV SLO/T. O.

Obroben trg: prekletstvo in tudi sreča
"Ne preseneča me, da so naši investicijski skladi, predvsem pokojninski skladi, prepoznali priložnosti. Likvidnost je v Ljubljani vendarle večja kot v Zagrebu, čeprav je osredotočena na nekaj imen. Krka je na primer dovolj likvidna delnica, da se je kupiti v večjih količinah, preostale papirje pa vsaj v manjših količinah. Če gledamo na vrednotenja, so ta nizka. Zakaj? Gre za več dejavnikov. Za tujce je to v primerjavi z razvitimi borzami vendarle zelo majhen in nelikviden trg, precej nezanimiv za nekega upravljavca premoženja iz Londona. Že s tem, da analizira posamezne delnice, bo imel preveč dela. Ampak – za vas Slovence je to sreča, saj dobro poznate podjetja, ki tu kotirajo in lahko za zdaj še poceni kupujete delnice."

Dolgoročni vlagatelji naj stavijo na delnice
Ob nenadejano visoki rasti delniških trgov v zadnjem letu in pol je na mestu vprašanje, ali se v kratkem pričakuje večji popravek na razvitih borzah (kar bi verjetno prineslo tudi pocenitve slovenskih delnic) in kako bo ravnal Fed? "Pred volitvami v ZDA Fed ne bo kaj preveč dejaven, da ga ne bi obtoževali, da se vpleta v volitve. Makroekonomski kazalniki so sicer kar dobri, zadolženost prebivalcev in podjetij je v primerjavi z letom 2007 na normalni ravni. Seveda pa lahko obstaja neka nevarnost, ki je zdaj ne vidimo, bomo pa čez pet let rekli: le zakaj smo to spregledali? Ko smo decembra zadnjič objavili analizo za svoje stranke, smo za vse, ki so naravnani dolgoročno, torej vlagajo vsaj za pet let, priporočili pretežno alokacijo prihrankov v delniške trge."