V ZDA v ponedeljek zaradi spominskega dneva ni bilo trgovanja, torek pa je prinesel občutne padce delniških indeksov. Dow Jones se je znižal za okrog dva odstotka in dno dosegel pri 24.247 točkah. Največje banke, kot so Goldman Sachs, J. P. Morgan, Citigroup, Morgan Stanley in Bank of America, so izgubile več kot tri odstotke. Foto: Reuters
V ZDA v ponedeljek zaradi spominskega dneva ni bilo trgovanja, torek pa je prinesel občutne padce delniških indeksov. Dow Jones se je znižal za okrog dva odstotka in dno dosegel pri 24.247 točkah. Največje banke, kot so Goldman Sachs, J. P. Morgan, Citigroup, Morgan Stanley in Bank of America, so izgubile več kot tri odstotke. Foto: Reuters
Frankfurtski delniški indeks DAX30 (12.666 točk) se je v torek znižal za poldrugi odstotek. Delnice Commerzbanke so se pocenile za dobre štiri odstotke, na 8,96 evra. Tržna vrednost banke znaša le še dobrih enajst milijard evrov. Foto: Reuters
Donosnost italijanske desetletne obveznice je včeraj poskočila kar za 63 bazičnih točk (kliknite na sliko za povečavo). Tak premik bi bil v teh časih, ko so obrestne mere zelo nizke, že v enem mesecu nekaj nenavadnega, kaj šele, da se to zgodi v enem dnevu. Foto: www.mtsmarkets.com

Po grški tragediji in brexitu zdaj grozi italexit. Vedno verjetnejše so predčasne volitve, potem ko je Giuseppe Conte vrnil mandat, Liga in Gibanje petih zvezd (v parlamentu imata večino) pa nasprotujeta Cottarellijevi tehnični vladi. Nove predčasne italijanske volitve bi lahko bile po ocenah trgov tudi neke vrste referendum o članstvu države v evrskem območju. Italija je s svojim visokim javnim dolgom (2.300 milijard evrov, kar predstavlja 132 odstotkov BDP-ja) zelo primerno naslednje evropsko krizno žarišče, zato je zaskrbljenost vlagateljev upravičena, pa čeprav je Evropska centralna banka (v lasti ima 20 odstotkov italijanskega dolga) še vedno pripravljena pomagati in odkupovati obveznice, s tem pa skrbeti za njihovo nizko donosnost.

Evro najnižje po lanskem juliju
Osrednji delniški indeks v Milanu FTSE MIB je med torkovim trgovanjem ob strmoglavljenju bančnih delnic zanihal skoraj štiri odstotke nižje, do 21.139 točk. Če je bil 7. maja pri 24.544 točkah najvišje po finančni krizi, je zdaj že 14 odstotkov nižje. Dogajanje na obvezniškem trgu je bilo še bolj dramatično, saj je donosnost desetletne italijanske obveznice poskočila do 3,44 odstotka, kar je največ po letu 2013, razlika v primerjavi z nemško obveznico pa je s tem presegla 300 bazičnih točk. Pri dveletni obveznici je donosnost v nekaj urah z 0,92 poskočila na 2,64 odstotka. Vodja Gibanja petih zvezd Luigi Di Maio je potem pomiril strasti, ko je na Facebooku zapisal, da ni bilo govora o italijanskem izstopu iz evrskega območja. Vrednost evra, ki je bila letos že 1,25 dolarja, se je znižala na 1,1511 dolarja. To je najmanj v desetih mesecih. Evro je ta mesec v primerjavi z dolarjem, frankom in jenom izgubil več kot štiri odstotke.

Francija najbolj trepeta
Delnice evropskih bank so v torek v povprečju izgubile več kot dva odstotka in pol in zdrsnile najnižje po decembru 2016. Tečaj največje nemške poslovne banke Deutsche Bank je po jeseni 2016 spet pod desetimi evri, s čimer je njena tržna vrednost le še dobrih 20 milijard evrov. Od začetka leta so se delnice Deutsche Banke pocenile za 40 odstotkov. Nemčija je sicer z 38,9 milijarde dolarjev tretji največji posojilodajalec Italiji. Predvsem Commerzbanka ima v lasti veliko italijanskih obveznic, in sicer skupno za 9,4 milijarde evrov. Najhuje bi sicer morebitna italijanska dolžniška kriza prizadela francoske banke, ki so imele konec leta 2017 za 311 milijard dolarjev terjatev do Italije. Tudi v New Yorku so bile včeraj delnice največjih bank, kot so Goldman Sachs, J. P. Morgan, Citigroup, Morgan Stanley in Bank of America, na udaru prodajalcev in so izgubile več kot tri odstotke.

Vrednosti največjih kriptovalut in tedenska sprememba, 29. maja ob 20.30:

BITCOIN

-8,29 %

7.510 USD
ETHEREUM

-15,22 %

570
RIPPLE-8,78 %0,606
BITCOIN CASH-14,82 %993
LITECOIN

-7,52 %

121
CARDANO

-11,93 %

0,207


Nafta z 80 zdrsnila na 75 dolarjev
Vrednost nafte je zadnje dni pod vplivom pričakovanj, da bodo države Opeca in Rusija začele povečevati proizvodnjo, kar bi lahko spet pripeljalo do presežne ponudbe. Če je bilo treba za 159-litrski sod severnomorske nafte brent ta mesec plačati že več kot 80 dolarjev (in je bilo vedno več napovedi, da bi ob zlomu Venezuele lahko videli rast cen nafte na sto dolarjev), je včeraj cena brenta zdrsnila na dobrih 75 dolarjev. Pri banki UBS so medtem opozorili, da bi bilo za svetovno gospodarstvo najbolje, če bi nafta ostala v rangu med 50 in 70 dolarji, rast na sto dolarjev pa bi že imela negativne posledice na gospodarsko rast, predvsem v ZDA. Pri švicarski banki opozarjajo, da je višjim cenam nafte sledilo kar pet od zadnjih šestih recesij,

Thiel se boji večjega padca bitcoina
Potem ko je bilo na začetku maja na trgu kriptovalut opaziti precej optimizma, bitcoin pa je skoraj dosegel 10 tisoč dolarjev, zdaj spet prevladuje rdeča barva. Milijarder Peter Thiel, soustanovitelj PayPala, se boji, da obstaja precejšnja verjetnost za še večji padec bitcoina (ta je včeraj v drugi polovici dneva le začel pridobivati in se podražil na 7.500 dolarjev), medtem ko ima po njegovem mnenju največja kriptovaluta le med 20 in 50 odstotki možnosti za rast v bližnji prihodnosti. Takšno prepričanje se zdi kar presenetljivo, saj je Thiel januarja podžgal rast bitcoina, ko je prek svojega sklada Founders Fund kupil bitcoine v vrednosti med 15 in 20 milijonov dolarjev. Thiel zdaj poudarja, da bitcoin nima prihodnosti in da ga bodo konkurenčne kriptovalute, predvsem ethereum, prehitele. Cena ethereuma je včeraj padla na 506 dolarjev (na tedenski ravni je bila druga največja kriptovaluta tako že za 25 odstotkov v minusu), sledilo pa je okrevanje na 570 dolarjev.