Potem ko so v petek (ob objavi svežih podatkov s trga dela, ki kljub zaostrovanju obrestnih mer ostaja zelo močan) newyorški delniški indeksi izgubili več odstotkov, je bil tudi začetek novega tedna v znamenju rdeče barve. Tehnološki Nasdaq je v ponedeljek zdrsnil za odstotek, pri čemer so se pocenile predvsem delnice polprevodnikov, kot je Nvidia. V torek je Nasdaq izgubil še dodaten odstotek in dosegel novo najnižjo točko po juliju 2020. Letos padel že za 32 odstotkov, elitni indeks S & P 500 (v torek –0,65 %) pa za 24. Nekaj upanja so analitiki dobili po dveh dneh izjemne rasti na začetku prejšnjega tedna (S & P 500 je 3. in 4. oktobra skupaj porasel za 5,7 odstotka, a nato spet začel izgubljati). Pri družbi Charles Schwab so zapisali, da je bil od leta 1960 enajstkrat od štirinajstih primerov trg pol leta po tako visoki dvodnevni rasti višje.

Kako visoka je bila septembrska inflacija?
Glavna skrb je trenutno povezana s (pre)hitrim zaostrovanjem denarne politike. Fed se bo naslednjič sestal na začetku novembra, velika večina pa napoveduje, da bomo spet videli dvig obrestne mere Fed funds za 0,75 odstotne točke. Pričakovanja bi lahko bila drugačna ob četrtkovi objavi ameriške septembrske inflacije na ravni potrošnikov. Spomnimo, da se je indeks CPI avgusta na letni ravni povzpel za 8,3-odstotka, objava pa je na Wall Streetu sprožila precejšnje razprodaje. Konec tedna se začne tudi sezona objav četrtletnih poslovnih rezultatov, kot je zadnja leta že v navadi, najprej s svežimi bilancami največjih ameriških bank. Analitiki napovedujejo, da bodo dobički delnic v indeksu S & P v tretjem četrtletju (v primerjavi z istim lanskim obdobjem) porasli za 4,1 odstotka, kar je krepko manj od napovedi z začetka julija (+11,1 %).

Loviti nož in upati na skorajšnji preobrat
Časi so se vsekakor temeljito spremenili in vlagatelji se morajo na to hočeš nočeš navaditi. Ko vrednosti vseh naložb naraščajo, kot je bilo to precej značilno za obdobje po finančni krizi 2008, je enostavno investirati, saj je zaslužek tako rekoč zagotovljen. Toda trg je letos zajela ne le korekcija (ta se je že dolgo napovedovala), ampak pravi medvedji trend, vlagatelji pa poskušajo zdaj loviti nož, ki pada (priljubljena prispodoba vlaganja v času, ko tečaji drsijo navzdol) in seveda upati na skorajšnji preobrat, ko so premiki po navadi zelo hitri. Kdaj bo to, lahko le ugibamo, prav mogoče je, da še nekaj mesecev ne. Povprečno medvedji trendi na Wall Streetu sicer trajajo približno leto dni, padec pa je več kot 30-odstoten. Če se bo tokratni medved držal standardov, bodo trgi krvaveli še vsaj do pomladi in doživeli še 10- do 20-odstoten padec.

Indeksi bi lahko padli še za 20 odstotkov
Zelo pomembno je, kako divje bo Fed še višal obrestne mere. Že nekaj časa je jasno, da je znižanje inflacije osnovna prioriteta, tudi za ceno gospodarske krize. Charles Evans, predsednik Fedove podružnice v Chicagu, je sporočil, da so v vrhu Zveznih rezerv enotni v mnenju, da bo treba do marca ključno obrestno mero zvišati na 4,5 odstotka in jo nato kar nekaj časa pustiti pri tej ravni. Še bolj so odmevale besede Jamieja Dimona. Prvi mož banke JPMorgan Chase napoveduje, da bo ameriško gospodarstvo kmalu v recesiji, ta pa verjetno ne bo tako mila, kot napovedujejo nekateri ekonomisti. Ob omembi vzrokov, ki so zapisani na začetku tega članka, je povedal: "Gre za resne težave, ki bodo zelo verjetno ZDA in ves svet v šestih ali devetih mesecih pahnile v recesijo. Kako resna bo, je težko ugibati, saj bo marsikaj odvisno od vojne v Ukrajini." Dimon še dodaja, da bi lahko delniški indeks S & P 500 padel še za nadaljnjih 20 odstotkov.