Če je bilo do začetka februarja na finančnih trgih zaradi znakov umirjanja inflacije in manjše verjetnosti recesije opaziti veliko optimizma, so zdaj vlagatelji spet precej previdnejši. Upanja, da bo Fed le še marca (zasedenje bo 21. in 22. marca) in maja (2.–3. 5.) zvišal obrestno mero, je vse manj. "V luči višje gospodarske rasti in trdovratne inflacije menimo, da bo Fed obrestno mero za 25 bazičnih točk zvišal tudi na junijski seji, tako da bo vrh pri 5,25–5,50 odstotka," je zapisal Jan Hatzius, glavni ekonomist pri banki Goldman Sachs. Tudi pri Bank of Americi so spremenili mnenje in letos pričakujejo dodatna tri zvišanja obresti namesto dveh. Ravno to je glavni razlog, da so se nad delniške trge spet zgrnili temnejši oblaki, seveda v koraku z rastjo zahtevane donosnosti 10-letne ameriške obveznice vse do 3,86 odstotka, kar pomeni trimesečni vrh.

Optimizem na trhlih temeljih
Rast je bila v prvih petih ali šestih tednih leta 2023 pri nekaterih papirjih res izjemna. Tesline delnice so na primer letos že za 69 odstotkov v plusu, Metine za 44 odstotkov. Predstava tako imenovanih "growth" delnic je številne presenetila, vprašanje pa, ali lahko še traja. Hans Olsen iz družbe Fiduciary Trust je za CNBC povedal, da ga rast čudi, in napoveduje, da se bo krivulja obrnila navzdol. Še več, tvegane naložbe utegnejo po njegovem spet testirati najnižje tečaje iz lanskega leta. Kot je povedal, je bil optimizem ob vstopu v leto 2023 povezan s predpostavkami, da bo ameriško gospodarstvo doživelo mehak pristanek, da bo Fed začel spreminjati svojo politiko (Fed pivot) oziroma da obrestne mere ne bodo več bistveno naraščale in da bodo inflacijski pritiski kmalu popustili. Pri vseh omenjenih kriterijih je zelo mogoče, da so trgi januarja pričakovali preveč.

Na začetku februarja opazna rast bikovskega razpoloženja
Podatki Ameriškega združenja malih vlagateljev (AAII) kažejo, da je bilo v tednu do 8. februarja že 37,5 odstotka zasebnih vlagateljev bikovsko razpoloženih (to pomeni, da v naslednjega pol leta pričakujejo zvišanje delniških tečajev). Gre za najvišjo vrednost po decembru 2021, hkrati pa se je tudi prvič po 58 tednih zgodilo, da je delež "bikov" dosegel zgodovinsko povprečje. No, v tednu do 15. februarja je bil že opazen "popravek navzdol", bikovskih je bilo še 34,1 odstotka vlagateljev. V torek je bil objavljen tudi podatek, da je bila v ZDA januarska inflacija, merjena z indeksom cen potrošnikov (CPI) na letni ravni 6,4 odstotka. Resda gre za sedmi zaporedni mesec, ko se je inflacija na letni ravni znižala, vendar so analitiki pričakovali večji padec.

Commerzbanka spet med nemško elito
Evropske borze se medtem dobro držijo. Vseevropski indeks Stoxx 600 (tedenski pribitek: 1,4 %) je v četrtek pri 468 točkah predvsem po zaslugi francoskih bluečipov dosegel najvišjo raven po lanskem februarju. Letos se je njegova vrednost povzpela za skoraj devet odstotkov. V izračunu frankfurtskega indeksa DAX bo od 27. februarja tudi Commerzbanka, ki se tako po letu 2018 (takrat so v DAX-ov šopek raje sprejeli Wirecard, ki je nato leta 2020 ob vseh škandalih neslavno končal) vrača med elito nemških podjetij, kar kaže na uspešen načrt prestrukturiranja. V izračunu DAX-a je zdaj 40 podjetij, prej jih je bilo 30. Banka Commerzbank je dobila "priložnost" namesto dobavitelja industrijskega plina Lindeja (gre za daleč največje podjetje na borzi v Frankfurtu), ki bo odslej kotiral le še v New Yorku (NYSE).

Nafta in zlato navzdol
Potem ko so se cene nafte brent ob novici, da bo Rusija z marcem oklestila svojo proizvodnjo (za 500 tisoč sodov dnevno) že precej približale 90 dolarjem, je v zadnjih dneh sledil popravek navzdol. V ospredje so tako kot na delniških trgih spet prišle skrbi, kako bodo vse višje obrestne mere prizadele gospodarsko rast in s tem povpraševanje po nafti. Samo v četrtek sta dva Fedova uradnika posvarila, da bo treba za zajezitev inflacije nadaljevati proces zviševanja obrestnih mer. Skratka, jastrebi (izraz za tiste, ki se zavzemajo za bolj omejevalno denarno politiko) spet dobivajo krila. Fatih Birol, prvi mož Mednarodne agencije za energijo, pa meni, da je naftni trg trenutno uravnovešen, poudarja pa, da je ključna spremenljivka odpiranje kitajskega gospodarstva. Cene zlata so se ob močnejšem dolarju (dolarski indeks je segel najvišje v zadnjih šestih tednih) in višjih donosnostih vladnih obveznic znižale pod 1.840 dolarjev in s tem zdrsnile najnižje letos.

Bitcoin nad 25 tisoč dolarji
Bitcoin je spet dobil zalet in prebil mejo 25 tisoč dolarjev. Dogajanje je malce presenetljivo, še posebej po novih ukrepih ameriških regulatorjev, ki so med drugim kriptodružbo Paxos Trust pozvali k prenehanju izdajanja stabilnega kovanca binance USD. Bolj kot za altcoine so se vlagatelji zagreli za bitcoin, ki ga ameriški SEC prišteva pod surovine in ne pod vrednostne papirje. Bitcoin je predvsem v četrtek močno pridobival (+10 %), njegova tržna kapitalizacija pa se je zelo približala 500 milijardam dolarjev. V kolaču vseh kriptovalut je to pomenilo že skoraj 43-odstotni delež. Trenutno je cena bitcoina najvišja po avgustu. Spomnimo, da je lani s kriptotržišča "odplaknilo" za 1,4 bilijona dolarjev tržne kapitalizacije, ob jesenskem zlomu menjalnice FTX pa so bile možnosti res slabe. A strasti so se pomirile, kupci so se vrnili in morda smo 9. novembra pri 15.700 dolarjih res videli tokratno dno bitcoina.