Ameriška centralna banka je na marčevskem zasedanju obrestno mero pričakovano pustila na najvišji ravni po letu 2007 (pri 5,50 odstotka), pomembnejše pa se zdi sporočilo, da bo kmalu sprožila cikel zniževanja obrestnih mer in da bo letos ukrepala trikrat. V skupnem seštevku naj bi to prineslo za 75 bazičnih točk nižjo obrestno mero. To je opogumilo vlagatelje, da so spet začeli postavljati nakupna naročila, potem ko so se jim prej že malo tresle roke in so se spraševali, ali ni šel trg predaleč, sploh če se Fedu ne bo mudilo z zniževanjem obresti. Terminski trgi kažejo, da je verjetnost za junijski dvig 71-odstotna (na začetku tedna je bila 56-odstotna). Spet se zdi, da je Fed zaveznik delniških trgov, gospodarske razmere so še naprej ugodne (tako zelo napovedane recesije ni in ni), v takšnem okolju pa je smer indeksov praviloma navzgor.

Wall Street po idealnem scenariju še 15 odstotkov navzgor
Pri Goldman Sachsu ostajajo pri napovedi, da bo S & P 500 ob koncu leta pri 5200 točkah (torej malenkost nižje, kot je danes), a dodajajo dva scenarija. Prvi je pesimističen: če UI-podjetja ne bodo več rasla s tako visoko stopnjo, gospodarstvu pa bi grozila recesija, bi lahko S & P zdrsnil na 4500 točk. Optimističen scenarij pa predvideva dodaten razcvet UI-delnic (podkrepljen z močno rastjo dobička) in nadaljnjo 15-odstotno rast indeksa S & P 500 – vse do 6000 točk. Pomembno vlogo pri tem, kakšno bo gibanje indeksov v preostanku leta, bo imela tudi centralna banka. Vprašanje je, ali ob ameriški inflaciji, ki vztraja nad tremi odstotki, res lahko pričakujemo tri reze obresti letos? Dodaten uvid v inflacijo bo dala v naslednjem tednu objava februarskega indeksa cen izdatkov za osebno porabo (PCE), kar je za Zvezne rezerve najpomembnejše merilo inflacije.

So UI-delnice v mehurčku ali ne?
V letošnjem letu imajo sicer tako kot lani glavno besedo na poti indeksov navzgor delnice podjetij, ki izkoriščajo razmah umetne inteligence. V prvi vrsti sta to Nvidia (tečaj delnice se je letos skoraj podvojil – zvišal se je za 96 odstotkov) in Meta (letos +47 %). A tudi finančni, industrijski in energetski sektor so z nekaj več kot desetodstotno rastjo letos "premagali" indeks S & P 500, kar dokazuje, da rast ni (tako kot lani) skoncentrirana le na peščico delnic. Prav tako bi lahko UI-delnice nadaljevale rast, saj zaradi izjemnih dobičkov vrednotenja niso več tako astronomska. V zadnji anketi Bank of America med upravljavci premoženja je 45 odstotkov vprašanih menilo, da pri UI-delnicah še ne gre za mehurček v slogu "pikakom" delnic ob prelomu stoletja.

SNB že znižuje obresti, kdo ji bo sledil?
Podobno kot S & P 500 (in Dow Jones) je tudi indeks svetovnih delnic MSCI World v zadnjem tednu pridobil največ letos, in sicer 1,8 odstotka. Še dve centralni banki sta bili (ob Fedu) pod drobnogledom. Japonska centralna banka je še zadnja, ki je opustila politiko negativnih obrestnih mer, saj je inflacija že 22 mesecev zapored nad ciljnima dvema odstotkoma, lanska rast plač na Japonskem pa je bila s 3,8 odstotka najvišja v 30 letih. Švicarska centralna banka pa je medtem postala prva od velikih, ki je obrestno mero znižala, in sicer z 1,75 na 1,50 odstotka. Krepijo se pričakovanja, da bodo kmalu sledile preostale centralne banke. Prvo švicarsko znižanje po letu 2015 je posledica precej nižjih inflacijskih pričakovanj, rast cen naj bi bila po napovedih SNB-ja 1,4-odstotna in ne 1,9-odstotka, ko so pričakovali decembra.

Nov rekord zlata, predah na trgu kriptovalut
Cene zlata so v četrtek, dan po Fedovi dvodnevni marčevski seji, v pričakovanju skorajšnjega znižanja obrestnih mer krenile nad 2200 dolarjev za 31,1-gramsko unčo. Največje kriptovalute z izjemo dogecoina (+20 %) so zadnji teden izgubljale, predvsem eter. Ta je bil v prvi polovici marca že nad 4000 dolarji, nato je zanihal dobrih 20 odstotkov navzdol. Pričakovanja, da bo ameriški SEC kmalu odobril tudi spot ETF-sklade na eter, so na vse bolj majavih nogah. "Trg kriptovalut v zadnjem letu spet poganja pohlep, v igro se vključuje vse več špekulantov, zato je treba biti previden. Je pa bitcoin postal digitalno zlato, omejena dobrina – sicer na računalniku –, ki ne nosi dividend, obresti ali najemnine. Ni neke družbene koristnosti, vrednost ohranja oziroma povečuje, ker verjamemo, da je to redka dobrina," nam je povedal Blaž Hribar, član uprave Pokojninske družbe A.