September, tradicionalno najslabši mesec na delniških trgih, opravičuje svoj sloves. Drugič zapored so na tedenski ravni indeksi v New Yorku padli za več kot štiri odstotke. S & P 500 je letos za 22 odstotkov v minusu, predvsem tehnološki sektor (-30 %) jo je skupil. Lep poletni odboj je pozabljen, v petek je Wall Street že testiral letošnje dno, indeks S & P 500 je za hip padel pod 3666 točk (s sredine junija), a dan končal pri 3693 točkah. "Fed zvišuje obrestne mere hitreje od pričakovanj, trgi pa morajo skozi krizo zaupanja. Če bo S & P v naslednjih dneh končal pod junijskim dnom, bi to lahko sprožil nov val agresivnih prodaj, S & P pa potisnilo vse do 3200 točk," so črnogledi analitiki, ki se kljub trenutno še precej dobremu stanju ameriškega gospodarstva bojijo recesije, ki jo bo povzročilo Fedovo ostro zategovanje pasu.

Fed še petič letos zvišal obrestno mero
Kdor pričakuje, da se bodo centralne banke ustrašile recesije, se moti. Glavna prioriteta je še naprej inflacija (v ZDA je bila avgusta na letni ravni 8,3-odstotna), je na septembrski seji potrdil Jerome Powell, ki je s svojimi sodelavci sredi tedna ključno obrestno mero Fed funds pričakovano zvišal za 75 bazičnih točk, na raven med 3,0 in 3,25 odstotka, kar je največ v zadnjih 14 letih. "Želel bi si, da obstaja manj boleč način, kako znižati inflacijo, vendar ga ni," je povedal guverner Powell, ki za letos v ZDA pričakuje le še 0,2-odstotno rast BDP-ja. Dolgoletno obdobje močno povečane likvidnosti in ničelnih obrestnih mer se je letos nepreklicno končalo. Ne le, da pri Federal reserve načrtujejo nadaljnja zvišanja (verjetno vsaj do 4,5 odstotka, kar naj bi se zgodilo marca), obresti nameravajo potem dlje časa pustiti na tej ravni.

Švica še zadnja država, ki nima več negativnih obrestnih mer
Fedu sledijo številne druge centralne banke. Švicarska centralna banka je kljub relativno nizki, 3,5-odstotni letni inflaciji, obresti zvišala za 75 bazičnih točk, na 0,5 odstotka (Švica je bila zadnja evropska država, ki je imela še negativne obrestne mere). Izjema sta Turčija in Japonska. Turčija kljub 80-odstotni inflaciji nadaljuje ortodoksno politiko in je spet znižala obrestno mero, Japonska centralna banka pa je v četrtek obresti pustila nespremenjene. Vprašanje, ali je bila to pametna poteza. Jen je namreč v primerjavi z dolarjem strmoglavil rekordno nizko in japonske denarne oblasti prisilil v prvo intervencijo po letu 1988 in s tem v pomisleke, katera centralna banka bo še prisiljena ukrepati. Valutna vojna bi se tako utegnila odvrteti v drugi smeri kot po finančni krizi 2008, ko so centralni bankirji drug drugega obtoževali, da s politiko depreciacije domače valute umetno spodbujajo izvoz, zdaj pa bi utegnili s politiko močnejše valute vsaj nekoliko ustaviti inflacijo.

Dolar se je precej oddaljil od paritete z evrom
Dolar je v primerjavi z jenom letos poskočil za 23 odstotkov (izračuni pravijo, da je jen na podlagi paritete kupne moči podcenjen za neverjetnih 50 odstotkov), podobno tudi v primerjavi s švedsko krono. Švedska Riksbank je v torek sicer obresti zvišala za celih 100 bazičnih točk. V primerjavi z izbrano košarico valut je ameriška valuta samo letos porasla za 18 odstotkov, saj se je vrednost dolarskega indeksa s 95,7 povzpela na 113,0 točke. Očitno bo dolar letos doživel največji skok vrednosti v zadnjih vsaj 50 letih! Potem ko se je nekaj časa v primerjavi z evrom sukal okrog paritete, je ta teden pridobil 3,3 odstotka, kar je za valutne trge izjemen premik. V petek je bilo treba za evro plačati le še 0,9685 dolarja, pa čeprav bo tudi Evropska centralna banka na naslednjem zasedanju (23. oktobra) občutno zvišala obresti. Ameriške obveznice so medtem vse privlačnejše, pri dvoletni je zahtevana donosnost že nad štirimi odstotki!

Konec zabave, najhuje pa šele prihaja?
Ali so vrednostni papirji po vseh padcih že zreli za nakup? Trenutno se z delnicami v indeksu S & P 500 trguje s 16,8-kratnikom pričakovanega dobička v prihodnjih 12 mesecih, kar je precej pod vrednostjo z začetka leta (22). A težava je v tem, da je poslovno okolje izjemno negotovo, dobički pa bodo v morebitni recesiji nazadovali. Od 16 Fedovih ciklov višanja obresti jih je 13 pripeljalo v recesijo in kaže, da bo tudi tokrat tako. Izkušeni vlagatelj Carl Icahn, ki trguje od začetka 60. letih, opozarja: "Drži, da je veliko delnic poceni, vendar bodo še cenejše. Najhuje šele prihaja. Inflacija je zelo neprijetna reč, ne da se je kar tako pozdraviti," je povedal Icahn, ki opozarja, da je centralna banka natisnila mnogo preveč denarja in mislila, da se zabava ne bo nikoli končala. A se je. Precej boleče.