Delniški trgi so v zadnjih dneh doživeli blažji popravek. Letos se je vedno izkazalo, da je bila to lepa priložnost za vstop (strategija
Delniški trgi so v zadnjih dneh doživeli blažji popravek. Letos se je vedno izkazalo, da je bila to lepa priložnost za vstop (strategija "buy the dip"), a tako ne bo šlo v nedogled. Foto: Reuters

"Prejšnji teden so potekle kvartalne opcije, ki so bile večinoma stave na rast in so s tem potegnile zahodne trge navzgor. S potekom opcij se je magnet, ki je vlekel navzgor, umaknil in zdaj spremljamo korekcijo, ker se veliki igralci na novo pozicionirajo. Kaže, da bi korekcija lahko trajala do konca meseca, nato pa bi nova mesečna vplačila v sklade morala pozitivno vplivati na morebitne prodajne pritiske. Če ne bo spet kakšnega pretresa, kot se je marca zgodil v bančnem sektorju, potem mislim, da je naslednji katalizator za nadaljnje premike šele četrtletno poročanje, ki se začne v sredini julija. Trenutni sentiment na zahodnih trgih je namreč tako bikovsko naravnan, da odbija vsa opozorila o pretiranih vrednotenjih," je za MMC komentiral Simon Skubin (OptimTrader). Ob tem dodajmo, da so po podatkih Deutsche Bank vlagatelji trenutno v delniških naložbah pozicionirani najmočneje od lanskega januarja.

Cene nafte so se ob kar nekaj neprepričljivih makroekonomskih podatkih in zaradi odločitve Britanske centralne banke, da obrestne mere zviša za pol odstotne točke, precej znižale. Cena ameriške lahke nafte je spet pogledala pod 70 dolarjev. Foto: Reuters
Cene nafte so se ob kar nekaj neprepričljivih makroekonomskih podatkih in zaradi odločitve Britanske centralne banke, da obrestne mere zviša za pol odstotne točke, precej znižale. Cena ameriške lahke nafte je spet pogledala pod 70 dolarjev. Foto: Reuters

Ugodno ovrednotene le delnice manjših podjetij
A kot rečeno, potrebno je biti zelo previden, saj so vrednotenja pretirana. To najbolje kaže multiplikator dobička P/E. V indeksu S & P je ta trenutno pri 19-kratniku pričakovanega dobička (za naslednjih 12 mesecev), kar je precej nad povprečjem 15,6. Zgodovinsko gledano je indeks S & P 500 v naslednjih 12 mesecih v povprečju doživel 14-odstotni padec, kadar so bila vrednotenja na takšni ravni, kot so zdaj (ali višje), ugotavljajo pri Goldman Sachsu. Balonček se še bolj napihuje pri tehnoloških delnicah, saj je pri indeksu Nasdaq kazalnik P/E že pri 27 (dolgoletno povprečje je 19,3). Je pa zato podpovprečna vrednotenja opaziti pri delnicah manjših podjetij. Newyorški S & P 600, ki vključuje podjetja z nižjo tržno kapitalizacijo (small-cap), se je od majskega dna odbil že za osem odstotkov in je na poti k prvemu plusu na mesečni ravni po januarju. Z njim se trenutno trguje pri 13,5-kratniku pričakovanih dobičkov, kar je pod 10-letnim povprečjem 15,9.

Unovčevanje dobičkov na vseh razvitih borzah
Ker je bil, kot smo opozarjali že prejšnjo nedeljo, trg prenakupljen, strah pa se je povsem umaknil pohlepu, je bil zasuk logičen. Padci še zdaleč niso bili dramatični: vodilni trije newyorški delniški indeksi so v zadnjem tednu izgubili okrog odstotek in pol. Nasdaq je tako končal niz osmih zaporednih pozitivnih tednov (rekord po marcu 2019), S & P pa niz petih pozitivnih tednov. Malce močneje so navzdol zanihali evropski trgi, predvsem po presenetljivi odločitvi Britanske centralne banke, da kar za pol odstotne točke (na 5,0 odstotka) zviša obrestno mero. BoE je tako v boju proti inflaciji (jedrna inflacija je bila maja 7,1-odstotna, največ v 31 letih) že trinajstič zapored dvignila obrestno mero. Londonski indeks srednje velikih podjetij FTSE 250 se je (predvsem na račun gradbenih podjetij, ki so občutljiva na obrestne mere) znižal za več kot pet odstotkov, kar je največ v dobrem letu dni.


PREMIKI V ZADNJEM TEDNU
Dow Jones (New York)33.727 točk (-1,7 %)
S & P 500 (New York)4.348 točk (-1,4 %)
Nasdaq (New York)13.492 točk (-1,4 %)
DAX (Frankfurt)15.830 točk (-3,2 %)
Nikkei (Tokio)32.675 točk (-3,3 %)
SBITOP (Ljubljana)1.238 točk (-0,4 %)
10-letne slovenske obveznicezahtevana donosnost: +3,28 %
10-letne ameriške obveznicezahtevana donosnost: +3,74 %
dolarski indeks102,9 (+0,6 %)
EUR/USD1,0891 (-0,4 %)
EUR/CHF

0,977 (+0,0 %)

bitcoin30.900 USD (+16 %)
nafta brent74,19 USD (-2,8 %)
zlato1.920 USD (-1,9 %)
evribor (šestmesečni; trimesečni)3,907 %; 3,600 %

Fed bo na julijski seji spet ukrepal
Tudi centralni banki Norveške in Švice sta se odločili za nov dvig obresti. Prejšnji teden so to storili že pri ECB-ju (šestmesečni evribor bo, kot kaže, v kratkem že pri štirih odstotkih), Fed pa se je odločil za predah, ki bo kratkotrajen. Na naslednjem sestanku (25.–26. julij) je namreč pričakovati dodaten dvig za 25 bazičnih točk, na 5,25–5,0 odstotka. Ali nevarnost, da bo vrh cikla zaostrovanja denarne politike precej višje, kot so trgi pričakovali še do nedavnega, kaj vpliva na negativen sentiment? Simon Skubin: "Obrestne mere so v tem trenutku postale drugotnega pomena, ker je glavna novica rast delniškega trga in kupovanje zaradi kupovanja samega. Težko je reči, ali vlagatelji podcenjujejo nevarnosti višjih obresti, ker se pričakuje, da bodo centralne banke posredovale takoj, ko bo prišlo do kakšnih težav. Fokus trgovalcev nazaj na obrestne mere gre pričakovati v primeru, da bi inflacija ponovno pospešila ali pa se kakšna finančna inštitucija znajde v težavah."

Potem ko je Hafize Gaye Erkan na začetku meseca postala guvernerka turške centralne banke (predsednik Erdogan je na to mesto v zadnjih štirih letih postavil že pet finančnikov), ni bilo treba dolgo čakati na prvo
Potem ko je Hafize Gaye Erkan na začetku meseca postala guvernerka turške centralne banke (predsednik Erdogan je na to mesto v zadnjih štirih letih postavil že pet finančnikov), ni bilo treba dolgo čakati na prvo "akcijo" in dvig obrestne mere za 650 bazičnih točk, z 8,5 na 15 odstotkov. Vseeno je turška valuta spet zdrsnila rekord nizko, v petek je bilo treba za dolar plačati 25,74 lire. Letos je lira izgubila več kot četrtino vrednosti. Foto: EPA

Bitcoin na enoletnem vrhu
Vse tvegane naložbe pa v zadnjem tednu vendarle niso izgubljale. Presenetil je namreč bitcoin, ki je kot v najboljših časih v tednu dni poskočil za dobrih 15 odstotkov, s tem pa gladko opravil s pomembno psihološko mejo 30 tisoč dolarjev. Njegov delež v tržni kapitalizaciji vseh kriptovalut je presegel 50 odstotkov! Ključna je bila novica, da so pri upravljavcih premoženja BlackRock in Fidelity Investments zaprosili za lansiranje ETF-a na bitcoin. BlackRock je največji upravljavec premoženja na svetu, saj upravlja 8,5 bilijona dolarjev sredstev. Če bo prepričal regulatorje, bo upravljal prvi ETF-sklad na spot ceno bitcoina. To bi bilo seveda za bitcoin zelo pozitivno, tako kot tudi slabljenje ameriškega dolarja, ki naj bi bilo značilno v prihodnjih mesecih. Rasti bitcoina so sledile preostale kriptovalute (tudi tiste, ki so bile v prvi polovici meseca pod pritiskom zaradi vseh "napadov" ameriškega regulatorja), tako da je skupna tržna kapitalizacija dosegla 1,2 bilijona dolarjev.