Kitajske oblasti so spet poudarile, da ne bodo priznavale digitalnih valut kot plačilno sredstvo. Tudi oblasti v ZDA ne stojijo križem rok: Fed meni, da kriptovalute predstavljajo tveganje za finančno stavilnost, ameriška zakladnica tudi želi, da bi se vsi transferji na kriptotrgu, večji od 10 tisoč dolarjev, prijavili davčni upravi. Včeraj zvečer je bila vrednost bitcoina približno 38 tisoč dolarjev in vse kaže, da je za nekaj časa konec bikovskih gibanj. Spomnimo, da je lani marca bitcoin zdrsnil pod 4000 dolarjev, do konca leta splezal na 29 tisoč, aprila pa je bil vreden skoraj 65 tisoč dolarjev. Foto: Reuters
Kitajske oblasti so spet poudarile, da ne bodo priznavale digitalnih valut kot plačilno sredstvo. Tudi oblasti v ZDA ne stojijo križem rok: Fed meni, da kriptovalute predstavljajo tveganje za finančno stavilnost, ameriška zakladnica tudi želi, da bi se vsi transferji na kriptotrgu, večji od 10 tisoč dolarjev, prijavili davčni upravi. Včeraj zvečer je bila vrednost bitcoina približno 38 tisoč dolarjev in vse kaže, da je za nekaj časa konec bikovskih gibanj. Spomnimo, da je lani marca bitcoin zdrsnil pod 4000 dolarjev, do konca leta splezal na 29 tisoč, aprila pa je bil vreden skoraj 65 tisoč dolarjev. Foto: Reuters
Predvsem v sredo zgodaj popoldne je bilo opaziti veliko panike in morje rdeče barve (za povečavo kliknite na sliko) pri trgovanju s kriptovalutami. Kljub vsemu pri Bank of America v anketi ugotavljajo, da je med upravljavci premoženja bitcoin še naprej zelo priljubljen. Foto: coinmarketcap
Predvsem v sredo zgodaj popoldne je bilo opaziti veliko panike in morje rdeče barve (za povečavo kliknite na sliko) pri trgovanju s kriptovalutami. Kljub vsemu pri Bank of America v anketi ugotavljajo, da je med upravljavci premoženja bitcoin še naprej zelo priljubljen. Foto: coinmarketcap

14. aprila je vrednost bitcoina skoraj dosegla 65 tisoč dolarjev, vsak teden so sveže milijarde dolarjev in evrov z vsega sveta pritekale v ta vznemirljivi segment finančnega trga, ki je, čeprav je bila rast v zadnjem letu izjemna, obljubljal sanjske donose tudi v prihodnje. Letošnja zapoved številka ena med večjimi upravljavci premoženja je bila: "long bitcoin" oziroma: kupi bitcoin in ga drži, saj naj bi še letos dosegel 100 tisoč dolarjev (eter pa 10 tisoč). Številni so tem napovedim verjeli, spregledali pa vsa tveganja in opozorila, da je trg po tako dolgi in nori rasti zrel za večji popravek. Ta se je zgodilo, kot vedno, nenapovedano, a toliko bolj silovito. V sredo so bili padci najhujši, bitcoin je za hip padel na 30 tisoč dolarjev (najmanj po januarju), potem ko je bil še 10 dni prej pri 60 tisoč dolarjih. Tudi številni altkovanci so bili kar naenkrat pol nižje kot teden prej.

Pohlep je zamenjal strah
Seveda se v sami zgodbi s kriptovalutami, decentraliziranimi financami in tehnologijo veriženja blokov (blockchain), ki nedvomno prinaša številne prednosti, ni nič spremenilo, se je pa precej spremenil sentiment vlagateljev. "Potreben je bil le en tvit in izjava kitajske vlade, pa so šle kriptovalute iz mode in postale passe," so zapisali pri Deutsche Bank. Najprej je trg zamajal Elon Musk s tvitom, da Tesla ne bo več omogočala nakupa e-vozil z bitcoini, kar je na kriptotržišču povzročilo FUD-učinek (fear, uncertainty, doubt ‒ strah, negotovost, dvom). Vse skupaj so še poslabšali pomisleki, da je Tesla že odprodala svoje bitcoine, ki jih je januarja kupila v vrednosti 1,5 milijarde dolarjev. Ko so si kriptovalute že malo opomogle od Muskovega tvita, je udarila še Kitajska, ki je napovedala, da ne bo dovolila transakcij s kriptovalutami, in posvarila vlagatelje pred špekulativnim trgovanjem z njimi.

Da morajo imeti tisti, ki denar vlagajo v kriptovalute, močne živce, je že dolgo znano (bilo je že kar nekaj več kot 80-odstotnih korekcij, zadnja leta 2018), a ob vsej tej rasti v zadnjem letu dni so nekateri pozabili na tveganja. Foto: Reuters
Da morajo imeti tisti, ki denar vlagajo v kriptovalute, močne živce, je že dolgo znano (bilo je že kar nekaj več kot 80-odstotnih korekcij, zadnja leta 2018), a ob vsej tej rasti v zadnjem letu dni so nekateri pozabili na tveganja. Foto: Reuters

Tudi rudarjem niso prizanesli
Kitajski podpredsednik vlade Liu He je s še večjo regulacijo zagrozil kriptomenjalnicam s sedežem v Hongkongu (svoje storitve bodo lahko ponujale le profesionalnim vlagateljem), prizanesel ni niti rudarjem. Kot je znano, je zaradi nizkih stroškov elektrike približno 70 odstotkov vseh novih bitcoinov prirudarjenih na Kitajskem (nove bitcoine ustvarjajo superzmogljivi računalniški sistemi, ki rešujejo zapletene operacije). Čeprav so kitajske oblasti že nekaj let precej sovražno razpoložene do kriptovalut, so tokratne izjave trgu prišle do živega. Ko so kriptovalute prebile podporne ravni, so se sprožila stop-loss naročila, kar je prineslo še bolj dramatične padce. Pri JP Morganu že ugotavljajo, da veliki institucionalni vlagatelji (ravno ti so bili pomemben dejavnik rasti v zadnjem letu) prodajajo bitcoine in kupujejo zlato.

Dow Jones (New York)34.207 točk (tedenska sprememba: -0,5 %)
S & P 500 (New York)4.173 točk (-0,4 %)
Nasdaq (New York)13.470 točk (+0,3 %)
DAX30 (Frankfurt)15.437 točk (+0,1 %)
Nikkei (Tokio)28.374 točk (+0,2 %)
SBITOP (Ljubljana)1.112 točk (+3,3 %)
10-letne slovenske obveznicezahtevana donosnost: +0,26 %
10-letne ameriške obveznicezahtevana donosnost: +1,63 %
EUR/USD1,218 (+0,2 %)
EUR/CHF1,0938 (-0,1 %)
bitcoin48.380 USD (-21 %)
nafta brent66,60 USD (-3,0 %)
zlato1.881 USD (+2,0 %)
evribor (šestmesečni)-0,513 %
Petrolove delnice so se zadnji teden podražile za 3,7 odstotka, na 412 evrov. Skupina Petrol je v prvem četrtletju ustvarila 27,8 milijona evrov čistega dobička, kar je 27 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Foto: BoBo
Petrolove delnice so se zadnji teden podražile za 3,7 odstotka, na 412 evrov. Skupina Petrol je v prvem četrtletju ustvarila 27,8 milijona evrov čistega dobička, kar je 27 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Foto: BoBo

Bo Fed zaradi inflacije spremenil mnenje?
Tudi na Wall Streetu je bil teden negativen, a padci so bili v primerjavi s kriptovulatami neznatni. Dow Jones je v petih dneh izgubil pol odstotka. Številni makroekonomski podatki o močnem okrevanju prinašajo skrbi, da se gospodarstva pregrevajo. Poročilo o zadnji Fedovi seji (Fed's minutes) kaže, da bodo morale denarne oblasti ob vse živahnejši gospodarski dejavnosti v prihodnjih mesecih začeti razmišljati o zaostrovanju denarne politike, najprej v obliki znižanja obsega odkupov obveznic (tapering). Ti strahovi že puščajo vtis na Wall Streetu, ki je postal popolnoma odvisen od gromozanskih likvidnostnih injekcij centralnih bank in vlad. Vsi se bojijo, kaj bo, ko te poplave denarja ne bo več, bojazen številka dve pa je povezana z inflacijo, ki je opazna predvsem pri rasti cen surovin. Tudi Fed bo moral, če bo šlo tako naprej, priznati, da inflacija ni le začasen pojav.