Delnice, obveznice, nepremičnine in tudi luksuzne dobrine (kitara Gibson Les Paul iz leta 1958 je kupca našla pri ceni 400 tisoč dolarjev), povsod ista zgodba: cene gredo navzgor. Varčevalci se težko sprijaznijo, da so obresti na bankah ničelne ali celo negativne, zato so pripravljeni več tvegati in kljub opozorilom, da se morda ustvarja nov balon, priložnosti iščejo na finančnih trgih. Ker vsi pričakujejo, da bo Donald Trump še dodatno podžgal rast ameriškega gospodarstva, so po ameriških volitvah predvsem v New Yorku bikovska gibanja še izrazitejša.

Osemletnega rohnenja bika noče biti konec
Pred skoraj osmimi leti, 9. marca 2009, je Dow Jones dan končal na 12-letnem dnu, pri 6.547 točkah. Od tedaj do danes je njegova vrednost porasla za več kot 200 odstotkov. Osemletnega rohnenja bika, simbola optimizma, noče biti konec. Nobelovec Robert Shiller, ki je pred desetimi leti pravilno predvidel kolaps ameriškega nepremičninskega trga (kar je bil glavni krivec za finančno krizo), meni, da je tokrat vendarle drugače, saj so vlagatelji manj naivni, ne hlepijo toliko po kratkoročnih dobičkih, ampak so bolj dolgoročno usmerjeni.

ECB izkrivil sliko na obvezniškem trgu
Zasluge (ali pa krivdo) za takšne razmere imajo predvsem centralne banke. Fed je sicer že obrnil ploščo in začel cikel zaostrovanja obresti, ECB (bilanca se je v samo dveh letih in pol zvišala z 2000 na 3700 milijard evrov) pa še naprej spodbuja politiko odkupovanja državnih obveznic. Prav zato se na obvezniških trgih razmere zdijo še bolj nenormalne, znani ekonomist Nouriel Roubini pa opozarja, da se s tem ustvarja največja norija. Slika je povsem izkrivljena: za Avstralijo, ki ima zdravo gospodarsko rast in nizko zadolženost (39 %), vlagatelji zahtevajo 2,7-odstotno donosnost za njeno 10-letno obveznico, kar je več kot pri Italiji, ki ima okužen bančni sistem in dolga za 130 odstotkov BDP-ja.

Snapchat prihaja na borzo
Čeprav je v zadnjem obdobju vendarle manj obveznic, s katerimi se trguje po negativni obrestni meri, so za podjetja, ki iščejo nov kapital, razmere še naprej izjemne, pri čemer se zlahka zadolžujejo tudi podjetja, ki bi v novi krizi lahko hitro potonila. Usahniti noče niti število javnih prodaj delnic (IPO). Snap, znan zaradi Snapchata, je uradno začel postopke za uvrstitev delnic na borzo, pri čemer bi z IPO-jem rad zbral tri milijarde dolarjev. Vodilni proizvajalec tekile Jose Cuervo se je prav tako odločil za odhod na borzo. Mehiško podjetje je ceno delnice določilo pri 32 pesih (1,45 evra), s čimer bo z javno ponudbo delnic zbralo več kot 15 milijard pesov. Če ob rekordih teče penina, naj še tekila.

Dow Jones še navzgor, lepa rast cen nafte
In v petek je bil v New Yorku nov dan za rekorde. Dow Jones se je približal že 20.300 točkam, tokrat pa ima za optimizem zasluge tudi rast nafte. Brent je švignil do skoraj 57 dolarjev, saj podatki kažejo, da se članice Opeca v veliki meri držijo dogovora o znižanju proizvodnje. Po novembru je sicer na Wall Streetu najbolj porasel finančni sektor. Indeks ameriških bančnih delnic je po volitvah pridobil že 23 odstotkov, s čimer trikratno prehiteva rast "benchmarka" S&P 500. Trump je prejšnji teden poskrbel za nov svež veter v jadra bančnih delnic, saj se je hitro lotil deregulacije bančnega trga, kar se sicer najprej ni zdelo kot njegova prednostna naloga.

V upanju na višje dividende
Vlagatelji upajo, da bo deregulacija prinesla višje dividende in večjo vnemo bank pri odkupovanju lastnih delnic. Po nekaterih ocenah ima šest največjih ameriških bank skupno za dobrih 100 milijard dolarjev lastnega kapitala več, kot zahtevajo nadzorni organi. Na prvem mestu je z 28 milijardami presežka banka Citigroup, sledita JP Morgan (20) in Wells Fargo (16). Do leta 2019 naj bi ameriške banke kar 85 odstotkov svojega dobička izplačale v obliki dividend oziroma odkupov lastnih delnic. Predlani je bil ta delež le 65-odstoten.

SBITOP najvišje po juniju 2015
Na Ljubljanski borzi je osrednji delniški indeks SBITOP (755 točk) v petek dosegel najvišjo raven po juniju 2015, letos pa se je njegova vrednost zvišala za 5,4 odstotka. Zadnji teden so bile po rasti v ospredju delnice Pozavarovalnice Sava, ki so se podražile za skoraj devet odstotkov. Tečaj znaša 16,30 evra, kar je največ v zadnjih skoraj dveh letih. Samo letos so se delnice Pozavarovalnice Sava podražile za 23 odstotkov. Rast nadaljujejo tudi delnice Cinkarne, ki so zadnji teden poskočile za šest odstotkov, na 183,50 evra. Na negativni strani so spet Krkine delnice, ki so teden končale pri 51 evrih, kar pomeni 1,9-odstoten zdrs.