Teden na Wall Streetu je bil drugič zapored negativen, Dow Jones se je znižal za 1,9 odstotka. V ospredju so geopolitične napetosti in ugibanja, kako močno bo Fed letos zaostroval denarno politiko. Fedov uradnik James Bullard vztrajno poziva k agresivnejšemu dviganju obrestnih mer, saj bi v nasprotnem primeru inflacija lahko ušla izpod nadzora. Foto: Reuters
Teden na Wall Streetu je bil drugič zapored negativen, Dow Jones se je znižal za 1,9 odstotka. V ospredju so geopolitične napetosti in ugibanja, kako močno bo Fed letos zaostroval denarno politiko. Fedov uradnik James Bullard vztrajno poziva k agresivnejšemu dviganju obrestnih mer, saj bi v nasprotnem primeru inflacija lahko ušla izpod nadzora. Foto: Reuters

Ameriški predsednik Joe Biden je na ruske trditve o umiku odvrnil, da za to nima dokazov in da Rusi v resnici še naprej kopičijo vojsko na meji, zato pričakuje napad v nekaj dneh. V četrtek je posledično Dow Jones padel za 622 točk (oz. za 1,8 odstotka), kar je največja letošnja izguba. Ruska invazija bi še dodatno podžgala cene nafte, ki so že zdaj nevarno visoko, kar zvišuje inflacijo in hromi gospodarsko okrevanje. Med redkimi delnicami, ki so se tisti dan podražile, so bile zaradi objave spodbudnih poslovnih rezultatov Walmartove in Ciscove. Tudi v petek je bila smer na Wall Streetu navzdol, tedenski "izplen" pa naslednji: Dow Jones je v petih dneh izgubil 1,9 odstotka, Nasdaq in S & P 500 pa nekoliko manj. Največje izgube so utrpele delnice energetskega, telekomunikacijskega in finančnega sektorja.

Do pozne pomladi bo še napeto in negotovo, nihajnost se bo nadaljevala. Inflacija bi lahko še kdaj presenetila navzgor, vlagatelji pa bodo zato še naprej zelo nervozni, ker ne vedo, koliko Fedovih dvigov obrestni mer lahko še pričakujejo, poleg tega je treba upoštevati še geopolitične napetosti.

Aleš Lokar

Inflacija bo še povzročala nervozo
Tudi v naslednjem tednu je pričakovati nervozo, posebej ob objavi ameriškega februarskega indeksa cen izdatkov za osebno porabo (PCE), ki je ključen podatek za Fedove odločitve o denarni politiki. Do naslednjega sestanka je sicer še skoraj mesec dni (15.–16. marec). "Do pozne pomladi bo še napeto in negotovo, nihajnost se bo nadaljevala. Inflacija bi lahko še kdaj presenetila navzgor, vlagatelji pa bodo zato še naprej zelo nervozni, ker ne vedo, koliko Fedovih dvigov obrestni mer lahko še pričakujejo, poleg tega je treba upoštevati še geopolitične napetosti. V drugi polovici leta naj bi se inflacija umirila, še nekaj let pa se ne bo več vrnila na nivoje zadnjih let. Vse to neizmerno tiskanje denarja se je naposled ob logističnih šokih odrazilo na dvigu cen izdelkov in storitev," nam je povedal Aleš Lokar (Generali Investments).

Pričakovati je tudi pritiski na plače
O inflacijskih pričakovanjih je nehvaležno govoriti, je pa treba upoštevati še dva dejavnika. Lokar: "K inflaciji bo prispevalo tudi odpiranje storitvenih dejavnosti po epidemiji in tesen trg dela. Pogajalska moč delojemalcev se povečuje, pričakujem pritiske na plače. Bo pa denarna politika, tudi ko bo Fed začel svoj cikel višanja obresti, zgodovinsko gledano še vedno ohlapna. Iz tega vidika bi bila lahko inflacija višja dlje časa, kot trenutno menijo trgi." In kakšen bi bil lahko naložbeni nasvet? "Bojim se, da indeksi konec leta ne bodo bistveno višji kot danes. Večji optimist sem za sektor financ, energije, materialov, bolje bi šlo lahko v luči zelenih politik tudi industrijskim delnicam. Vsaj kratkoročno sem pesimist pri drago ovrednotenih sektorjih, ki so bili zmagovalci pandemije."

Dow Jones (New York)34.065 točk (tedenska sprememba: -1,9 %)
S & P 500 (New York)4.345 točk (-1,7 %)
Nasdaq (New York)13.548 točk (-1,8 %)
DAX30 (Frankfurt)15.042 točk (-2,5 %)
Nikkei (Tokio)26.861 točk (-0,3 %)
SBITOP (Ljubljana)1.269 točk (-0,5 %)
10-letne slovenske obveznicezahtevana donosnost: +0,95 %
10-letne ameriške obveznicezahtevana donosnost: +1,93 %
EUR/USD1,1324 (-0,2 %)
EUR/CHF1,0432 (-0,7 %)
bitcoin39.950 USD (-5,7 %)
nafta brent93,6 USD (-1,3 %)
zlato1.897 USD (+1,9 %)
evribor (šestmesečni)-0,478 %

Zlato najvišje po poletju
Potem ko je bila v ponedeljek cena nafte brent zaradi strahu, da bi lahko rusko-ukrajinski spopad močno vplival na ponudbo, že 96,78 dolarja (največ po septembru 2014), je bil preostanek tedna manj spektakularen, na tedenski ravni se je izrisal "celo" minus. To je povezano tudi z novico, da so ZDA in Iran na pragu obuditve jedrskega sporazuma, kar bi pomenilo, da bi se Iran vrnil na naftni trg. Cene zlata so se prvič po juniju povzpele nad 1900 dolarjev, slabše pa je šlo zadnji teden kriptovalutam. Bitcoin se je na začetku tedna resda na manj kot 500 dolarjev približal meji 45 tisoč dolarjev, nato pa se v koraku z delniškimi trgi obrnil navzdol in zdrsnil pod 40 tisoč dolarjev.