Dan po najhujšem padcu v več kot desetletju se je v torek newyorški delniški barometer Dow Jones povzpel kar za 1167 točk oziroma za 4,9 odstotka, s čimer je nadomestil polovico tistega, kar je izgubil v ponedeljek. Tečaj delnic banke JP Morgan se je zvišal za osem odstotkov, vrednost delnic McDonald'sa in Appla pa je porasla za šest odstotkov. Foto: Reuters
Dan po najhujšem padcu v več kot desetletju se je v torek newyorški delniški barometer Dow Jones povzpel kar za 1167 točk oziroma za 4,9 odstotka, s čimer je nadomestil polovico tistega, kar je izgubil v ponedeljek. Tečaj delnic banke JP Morgan se je zvišal za osem odstotkov, vrednost delnic McDonald'sa in Appla pa je porasla za šest odstotkov. Foto: Reuters

Donald Trump je že v ponedeljek zvečer, ko je Dow Jones s skoraj osemodstotnim padcem doživel največjo katastrofo po letu 2008, napovedal začasno znižanje davkov na plače in plačan dopust za vse, ki ne morejo delati zaradi koronavirusa. Dow Jones je včeraj poskočil za več kot 1100 točk oziroma za skoraj pet odstotkov. Italijanski premier Conte je pozval k usklajenim fiskalnim spodbudam po vsej Evropi in napovedal, da bo vlada v Rimu za pomoč državi, ki jo je zelo prizadel novi koronavirus (okuženih je že več kot 10 tisoč oseb), namenila 16 milijard evrov. Angleška centralna banka Bank of England je danes ključno obrestno mero znižala na 0,25 odstotka.

Kako bo ukrepala Evropska centralna banka?
Tudi Evropska centralna banka obljublja, da bo z novimi ukrepi poskušala ublažiti posledice širjenja virusa po vsem svetu. Na jutrišnjem zasedanju je pričakovati podvojitev zneska, ki ga ECB vsak mesec namenja za odkupovanje obveznic (z 20 na 40 milijard evrov) in seveda novo znižanje depozitne obrestne mere, z –0,5 na –0,6 odstotka. Takšna pričakovanja se že nekaj dni zrcalijo na obvezniških trgih. V ponedeljek je zahtevana donosnost desetletne nemške obveznice padla na rekordno nizkih –0,909 odstotka, tudi obrestna mera evribor je tako nizka, kot še nikoli. Šestmesečni evribor znaša okrog –0,4 odstotka, posojilojemalci s spremenljivo obrestno mero bodo očitno še zelo dolgo na varni strani.

Analitiki pri Deutsche Bank so zapisali, da bi v primeru hudih težav z novim koronavirusom BDP v območju evra v drugem četrtletju lahko padel kar za štiri odstotke na letni ravni, ZDA pa bi lahko imele še letos negativno gospodarsko rast. Foto: EPA
Analitiki pri Deutsche Bank so zapisali, da bi v primeru hudih težav z novim koronavirusom BDP v območju evra v drugem četrtletju lahko padel kar za štiri odstotke na letni ravni, ZDA pa bi lahko imele še letos negativno gospodarsko rast. Foto: EPA

Črn ponedeljek spomnil na leto 2008
Dogajanje na kreditnih, delniških in obvezniških trgih kažejo na skorajšnjo recesijo ne le v Evropi, tudi v ZDA. Strah pred recesijo je (v kombinaciji s šokantnim dogajanjem na naftnem trgu, kjer so cene na začetku tedna strmoglavile za 30 odstotkov), v ponedeljek prinesel hude padce vseh svetovnih borz. New York je doživel skoraj osemodstotni padec, v Milanu se je dan začel z 11-odstotnim znižanjem osrednjega indeksa, potem ko je vlada odredila karanteno za celotno državo, frankfurtski DAX30 pa je strmoglavil za skoraj osem odstotkov, kar se ni zgodilo celo med finančno krizo 2008, tako da je treba zadnji takšen "eksces" iskati v 11. septembru 2001.

Kriptovalute, torek ob 21.00tedenska spremembatečaj (v USD)
bitcoin–9,43 %7.930
ether–10,0 %202
XRP–9,15 %0,212
bitcoin cash–17,8 %270
bitcoin SV–19,8 %197
litecoin –17,1 %50,4

V ZDA upajo na fiskalne spodbude
Včeraj se je torej razpoloženje popravilo, a predvsem v ZDA, saj se, denimo, Frankfurt na koncu spet ni mogel znebiti rdeče barve (DAX se je znižal za poldrugi odstotek, na 10.475 točk). V New Yorku je šlo strmo navzgor, Dow Jones je že v prvih minutah ob izraziti podražitvi delnic Exxon Mobila (poskočile so za devet odstotkov) pridobil 600 točk, se nato sicer obrnil precej navzdol, v zadnji tretjini trgovanja pa spet silovito pridobival in bil ob koncu dneva za 1167 točk v plusu. Tudi nafta je okrevala, potem ko je brent v ponedeljek zaradi odločitve Savdske Arabije, da Rusiji zapreti s cenovno vojno in da proizvodnjo z aprilom poveča na 12,3 milijona sodov dnevno, doživel največjo polomijo po zalivski vojni 1991 (pri 33,60 dolarja je padel na najnižjo točko po februarju 2016). Včeraj je cena brenta na podlagi ugibanja, da bi Opec vendarle lahko še sodeloval z Rusijo, porasla nad 38 dolarjev.