Newyorški delniški indeks Dow Jones je od ponedeljka do petka poskočil za skoraj 13 odstotkov (največ po letu 1938) in s tem nadomestil lep del izgub iz tedna poprej, ko je strmoglavil za 17 odstotkov, kar je bil najvišji tedenski polom po letu 2008. Rast je bila predvsem od torka do četrtka izjemna, kar 20-odstotna. Foto: Reuters
Newyorški delniški indeks Dow Jones je od ponedeljka do petka poskočil za skoraj 13 odstotkov (največ po letu 1938) in s tem nadomestil lep del izgub iz tedna poprej, ko je strmoglavil za 17 odstotkov, kar je bil najvišji tedenski polom po letu 2008. Rast je bila predvsem od torka do četrtka izjemna, kar 20-odstotna. Foto: Reuters

Šoka, kot ga zdaj doživlja svetovno gospodarstvo, sodobna civilizacija ne pomni, saj gre za zlom tako na strani ponudbe (delavcev ni v tovarnah, pol sveta je v karanteni) kot povpraševanja (ljudje izgubljajo službe in dohodek, ker so doma, ne trošijo ...). Ni čudno, da je na borzah zavladala panika. Dow Jones se je od rekorda bliskovito odmaknil za 37 odstotkov, kar je celo več kot ob borznem zlomu 1987. Huje je bilo le leta 1929, ko je v prvem valu panike Dow Jones strmoglavil za 48 odstotkov. Toda v zadnjem tednu je sledilo močno okrevanje, potem ko so centralne banke in vlade začele silovito ukrepati. V petek pa je kupcem že zmanjkalo poguma, in upravičeno se lahko bojimo, kaj bo v naslednjih dneh, ko bodo trgi prepuščeni samemu sebi. Tudi v letih 2000 in 2007 je bilo nekaj 20-odstotnih skokov, ki pa niso prinesli konca medvedjega trenda. Leta 1937 je trg doživel celo 60-odstotno "lažno rast", preden je trg spet zgrmel navzdol.

V kaotičnih razmerah, kot vladajo zdaj, je kralj denar. V ZDA imajo denarni vzajemni skladi rekordne prilive (v zadnjem tednu je bilo prilivov za 260 milijard dolarjev), medtem ko vlagatelji zapuščajo delniške sklade – v zadnjem tednu je bilo neto odlivov za 13,7 milijarde dolarjev. Ameriški dolar je sicer v zadnjem tednu doživel največji padec v zadnjih štirih letih. V primerjavi z evrom je izgubil dobre štiri odstotke. Foto: Reuters
V kaotičnih razmerah, kot vladajo zdaj, je kralj denar. V ZDA imajo denarni vzajemni skladi rekordne prilive (v zadnjem tednu je bilo prilivov za 260 milijard dolarjev), medtem ko vlagatelji zapuščajo delniške sklade – v zadnjem tednu je bilo neto odlivov za 13,7 milijarde dolarjev. Ameriški dolar je sicer v zadnjem tednu doživel največji padec v zadnjih štirih letih. V primerjavi z evrom je izgubil dobre štiri odstotke. Foto: Reuters

Najvišja tedenska rast Dow Jonesa po 2. svetovni vojni
Ob pogledu na izjemno predstavo delniških trgov predvsem od torka do četrtka (Dow Jones je pridobil 20 odstotkov, kar je največja tridnevna rast od leta 1931) bi kdo lahko pomislil, da je težav z novim koronavirusom že konec in da življenje spet teče normalno, v resnici pa niti v Evropi niti v ZDA še ni bilo niti vrhunca epidemije. In dokler ga ne bo, je težko pričakovati, da smo že videli dno na delniških trgih, meni večina analitikov. Potem ko je v areno bliskovito prilomastil medved (indeksi so bili namreč hitro 20 odstotkov od vrha, kar je dovolj, da na borzah razglasijo medvedja gibanja), se ga ne bo tako zlahka znebiti, saj je težko verjeti v okrevanje v obliki črke V, vseeno pa je pomenljivo, da je Dow Jones v zadnjem tednu porasel za 12,8 odstotka (največ po letu 1938), indeks S & P 500 za 10,3 odstotka (največ po marcu 2009), tehnološki Nasdaq pa je imel z 9,1-odstotno rastjo tudi najboljši teden v zadnjih enajstih letih.

Cene nafte še naprej strmo padajo, v zadnjem tednu je bil minus 10-odstoten. Foto: Reuters
Cene nafte še naprej strmo padajo, v zadnjem tednu je bil minus 10-odstoten. Foto: Reuters

Izjemni ukrepi vsaj začasno prijeli
Če se v petek krivulja ne bi spet obrnila navzdol (Dow Jones je izgubil skoraj pet odstotkov), bi bilo vse skupaj videti še bolj bleščeče. Seveda ni dvoma, da so za tako silno rast indeksov zaslužni velikanski ukrepi centralnih bank in vlad, pri čemer vodilno vlogo igrajo prav ZDA. Fed skorajda nima več omejitev, koliko in katere obveznice bo odkupoval in s tem "zalival" trge s svežo likvidnostjo, kongres pa je sprejel dva bilijona dolarjev vreden sveženj ukrepov za pomoč podjetjem in posameznikom. Tudi Evropa strelja z vsemi topovi, ob takšnih izrednih razmerah so pozabljena vsa fiskalna pravila, pri ECB-ju so že prejšnji teden napovedali dodaten 750 milijard evrov vreden program odkupovanja obveznic, nemška vlada pa ravno toliko vreden sveženj ukrepov. Vse zato, da se prepreči globoka recesija. Trenutne razmere namreč nekateri že primerjajo z veliko depresijo, ki se je z zlomom delniškega trga začela leta 1929 in trajala do leta 1933.

Dow Jones (New York)21.636 točk (tedenska rast: +12,8 %)
S & P 500 (New York)2.541 točk (+10,3 %)
Nasdaq (New York)7.502 točki (+9,1 %)
DAX30 (Frankfurt)9.632 točk (+7,88 %)
Nikkei (Tokio)

19.389 točk (+17 %)

SBITOP (Ljubljana)727 točk (+1,8 %)
10-letne slovenske obveznicezahtevana donosnost: 0,36 %
10-letne ameriške obveznicezahtevana donosnost: 0,75 %
EUR/USD1,1142 (+4,1 %)
EUR/CHF1,0548 (+0,4 %)
bitcoin6.250 USD (+1,1 %)
nafta brent24,54 USD (-10 %)
zlato1.626 USD (+8,4 %)
evribor (šestmesečni)-0,281 %
Med najbolj prizadetimi panogami so potovalne agencije. Nemški TUI naj bi prejel pomoč države v višini dveh milijard evrov. Delnice so vredne le še 4,12 evra in so od 52-tedenskega vrha oddaljene 67 odstotkov. Frankfurtski delniški indeks DAX30 je sicer zadnji teden pridobil skoraj osem odstotkov, za kratek čas se je tudi vrnil nad 10 tisoč točk. Foto: Reuters
Med najbolj prizadetimi panogami so potovalne agencije. Nemški TUI naj bi prejel pomoč države v višini dveh milijard evrov. Delnice so vredne le še 4,12 evra in so od 52-tedenskega vrha oddaljene 67 odstotkov. Frankfurtski delniški indeks DAX30 je sicer zadnji teden pridobil skoraj osem odstotkov, za kratek čas se je tudi vrnil nad 10 tisoč točk. Foto: Reuters

Michael Dell v svoje podjetje vložil 26 milijonov dolarjev
Za vlagatelje je ključno vprašanje, ali so delnice res že dosegle dno, pa čeprav bodo makroekonomski podatki naslednjih nekaj mesecev katastrofalni. So vse te črne novice že vkalkulirane v cene delnic? Delniški trgi namreč vedno prehitevajo dogajanje v realnem gospodarstvu in gledajo vsaj pol leta naprej, zato nas ne sme čuditi, da je Wall Street, denimo, v četrtek močno pridobival, čeprav je bil objavljen podatek, da je v ZDA število novih prošenj za denarno nadomestilo v času brezposelnosti v zadnjem tednu poskočilo na 3,28 milijona, kar je štirikrat več od prejšnjega neslavnega rekorda. Razmere, ko "teče kri", bi morali dolgoročni vlagatelji izkoristiti, pravi teorija. Poznavalci z notranjimi informacijami oziroma "insajderji" so že na delu, razmerje med njihovimi nakupi in prodajami je v ZDA ta mesec najvišje po letu 2009. Konkretno: Michael Dell, prvi mož proizvajalca osebnih računalnikov Dell, je zadnji teden kupil več kot 800 tisoč Dellovih delnic v vrednosti 26,3 milijona dolarjev, medtem ko je Charles Scharf (CEO banke Wells Fargo) vložek v svoji banki povečal za pet milijonov dolarjev.