Divje je bilo zadnji teden v New Yorku, številne delnice so močno nihale v eno in drugo smer. Delnice verige veleblagovnic Macy's so v sredo (na dan, ko je Dow Jones strmoglavil za 800 točk, kar je letošnji rekord) padle za 13 odstotkov, saj je podjetje razočaralo s četrtletnim dobičkom, poleg tega je znižalo napoved celoletnega dobička. Prav nasprotno se je dogajalo z največjim trgovcem Walmartom. Dobiček je bil presenetljivo visok, vodstvo je navzgor popravilo tudi celoletne napovedi. Delnice so se v četrtek podražile za šest odstotkov. Foto: Reuters
Zelo razburljivo je bilo dogajanje z delnicami General Electrica. V četrtek so ob velikem številu prodaj na kratko (short) zanihale za 15 odstotkov navzdol, saj so se pojavile govorice, da ima podjetje finančne težave. V petek so delnice pridobile večji del izgubljenega, prvi mož podjetja Larry Culp pa je kupil kar za dva milijona delnic GE-ja. Foto: Reuters

Poletja so na borzah pogosto dolgočasna, tokrat pa strele švigajo z vseh strani. Najprej o vzrokih, da je sreda postregla z največjim letošnjim padcem indeksa Dow Jones (Dow je padel za dobre tri odstotke oziroma za 800 točk): Nemčija je objavila, da se je BDP v drugem četrtletju znižal za 0,1 odstotka (še eno negativno četrtletje bi uradno pomenilo recesijo največjega evropskega gospodarstva), Kitajska pa, da je bila julijska rast industrijske proizvodnje (4,8-odstotna rast v primerjavi z julijem 2018) najnižja v zadnjih 17 letih. Še bolj so se vlagatelji prestrašili, ko je donosnost dveletne ameriške obveznice splezala nad donosnost desetletne obveznice. To se je zgodilo prvič v 12 letih, zgodovina pa kaže, da tako imenovana invertna krivulja donosnosti napoveduje prihod recesije v letu ali dveh. Tako je bilo namreč prav pred vsako ameriško recesijo v zadnjih 50 letih.

Prvič po letu 2007 se je pri dveletni in desetletni ameriški obveznici pojavila invertna krivulja donosnosti, saj je bila donosnost desetletne obveznice (ta je zdrsnila pod 1,50 odstotka) nižja od donosnosti dveletne obveznice. To je močan znak za recesijo v letu ali dveh. Pri 30-letni obveznici (na sliki) se je prvič v zgodovini zgodilo, da je zahtevana donosnost zdrsnila pod dva odstotka. Foto: Reuters

Presenetljivo visoka rast ameriške prodaje na drobno
V drugi polovici tedna so se strasti pomirile. Dow Jones je že v četrtek pridobil sto točk, ključna pa sta bili Trumpovo sporočilo, da naj bi ZDA in Kitajska hitro rešili trgovinski spor, in novica, da je ameriška prodaja na drobno julija v primerjavi z junijem porasla za 0,7 odstotka, kar je dvakrat več od pričakovanj. Da je ameriški potrošnik, ki h gospodarski rasti prispeva več kot dve tretjini, v dobri kondiciji, je seveda zelo pomembno. Ker tudi s trga dela še ne prihajajo kakšni skrb vzbujajoči signali in ker je bila ameriška gospodarska rast v drugem četrtletju 2,1-odstotna, se zdi kar nenavadno, da se vseeno vedno bolj govori o recesiji. Ray Dalio, ustanovitelj največjega hedge sklada Bridgewater Associates, meni, da je 40-odstotna verjetnost, da bo recesija v ZDA udarila še pred volitvami naslednjo jesen.

Dow Jones (New York)25.886 točk
Nasdaq (New York)7.895 točk
DAX30 (Frankfurt)11.562 točk
Nikkei (Tokio)20.418 točk
SBITOP (Ljubljana)863 točk
10-letne slovenske obveznicezahtevana donosnost: -0,18 %
10-letne ameriške obveznicezahtevana donosnost: +1,54 %
EUR/USD1,1099
EUR/CHF1,0858
bitcoin10.200 USD
nafta brent58,68 USD
zlato1.514 USD
euribor (šestmesečni)-0,409 %
Japonska je od maja do junija kupila neto za 21 milijard dolarjev ameriških vladnih obveznic in je s skupno 1,12 bilijona dolarjev postala lastnik največjega dela ameriškega dolga. Na drugem mestu je Kitajska (1,11 bilijona), na tretjem Velika Britanija (342 milijard). Pojavljajo se ugibanja, da bi Kitajci zaradi vedno večjih ameriških carin lahko nagajali ZDA in odprodali večje količine ameriških obveznic, vendar je to malo verjetno, saj bi to škodilo tudi Kitajski. Foto: EPA

Nemška vlada presenetila z možnostjo proračunskega primanjkljaja
Ray Dalio je tudi prepričan, da bodo centralne banke, vključno s Fedom (mimogrede, zelo verjetno bo Fed septembra drugič letos znižal obrestno mero za četrtino odstotne točke), vodile vse bolj ohlapno denarno politiko, pri čemer se boji, da utegne biti zniževanje obresti neučinkovito, zato se bodo največja gospodarstva vse bolj zatekala k valutni vojni. Z oslabitvijo domače valute bodo namreč želela spodbuditi izvoz in s tem gospodarsko rast. Da gre za nevarno igro, ki je delniški trgi ne marajo, smo se lahko prepričali pred kratkim, ko je Kitajska dopustila, da je bilo treba za dolar plačati več kot sedem juanov. Iz Evropske centralne banke medtem prihajajo namigi, da je septembra pričakovati napoved nestandardnih ukrepov za boj proti recesiji, presenetila pa je Nemčija. Der Spiegel je poročal, da naj bi se bila vladna koalicija z večjim trošenjem pripravljena odreči v ustavi zapisanemu uravnoteženemu proračunu, da bi le zagnala gospodarsko rast.

Nemčija je že lansko jesen zaznala upad gospodarske dejavnosti, BDP se je skrčil za 0,1 odstotka, to pa se je ponovilo tudi v obdobju med aprilom in koncem junija. Delniški indeks DAX30 je zadnji teden izgubil 1,1 odstotka. Skrb vzbujajoče novice še naprej prihajajo iz Deutsche Bank in Commerzbanke. Delnice obeh finančnih ustanov so v četrtek padle rekordno nizko. Pri Deutsche Bank naj bi večji vlagatelji zahtevali slovo predsednika nadzornega sveta Paula Achleitnerja, ki mu mandat poteče 2022. Foto: Reuters

Tretji zaporedni negativen teden Dow Jonesa
Novica, da Nemčija v boj proti recesiji morda vstopa z aktivno fiskalno politiko, je v petek odmevala celo v New Yorku. Če je bil četrtkov "prirastek" Dow Jonesa še precej nežen, je konec tedna na krilih tehnoloških delnic pridobil dobrih 300 točk, s tem pa je ta elitni indeks tedensko izgubo omilil na 1,5 odstotka. Kar znosno, glede na precej brutalno razprodajo sredi tedna, ki je sovpadala z nekaterimi izjemnimi dogodki na obvezniškem trgu. Tu ne mislimo le na že omenjeno invertno krivuljo donosnosti, ki se je pojavila pri dveletni in desetletni obveznici, ampak tudi na padec donosnosti 30-letne ameriške obveznice pod dva odstotka, kar se je zgodilo prvič v zgodovini. Cene nafte so se v petek po dveh občutno negativnih dneh pobrale, za 159-litrski sod brenta je bilo treba spet plačati več kot 59 dolarjev. Pri banki BNP Paribas so sicer napoved za povprečno letošnjo ceno brenta močno oklestili, in sicer z 71 na 62 dolarjev.