Aktualno dogajanje na obvezniških trgih nikogar ne pušča ravnodušnega. Če smo po lanski visoki rasti zahtevanih obvezniških donosnosti v prvi polovici letošnjega leta videli umiritev razmer, pa od poletja cene obveznic spet padajo, kar navzgor poganja njihovo zahtevano donosnost. Pri ameriški 10-letni obveznici je v torek presegla 4,80 odstotka (največ po 2007). "Ne priporočam, da lovite nož, ki pada. Obveznice niso na razprodaji zaradi ameriške fiskalne nediscipline, ZDA trenutno še niso v dolžniški pasti, utegnejo pa biti kmalu," je – čeprav je ameriški dolg presegel že 33 bilijonov dolarjev – za Bloomberg razmišljal Marko Papic iz družbe Clocktower Group. Sporočilo je torej jasno: cene obveznic bodo še drsele navzdol, zahtevane donosnosti pa navzgor.

Fed pripravljen za ceno inflacije žrtvovati gospodarsko rast
"Veliko trenutnih lastnikov ameriških desetletnih obveznic je prepričanih, da se bo zahtevana donosnost znižala na 3,0 do 3,5 odstotka, a v resnici gre ta proti petim odstotkom. Mnogi bodo še bolj nervozni in bodo prodajali obveznice. Le če se bo res povečala verjetnost recesije, bi lahko videli padec donosnosti, sicer pa verjetno ne," pravijo analitiki. Olja na ogenj je prilil Jamie Dimon iz banke JPMorgan, ki ne izključuje možnosti, da bi Fed svojo ključno obrestno mero privil vse do sedmih odstotkov, kar je največ po decembru 1990. V tem primeru bi, kot pravi Dimon, lahko samo upali, da bi se ameriško gospodarstvo izognilo hujši recesiji. Fed torej hodi po robu in že nekaj časa je jasno, da je pripravljen za vrnitev inflacije v območje tik nad dvema odstotkoma gospodarstvo pahniti v recesijo, kar bi neizogibno prineslo tudi spremembe na trgu dela, ki je trenutno še v odlični kondiciji.

V območju ekstremnega strahu
Dokler ne bo ravnotežja na obvezniškem trgu, toliko časa očitno ne bo miru tudi na delniških trgih. V torek so vsi vodilni delniški indeksi utrpeli izgube. Za uvod je tokijski Nikkei padel za skoraj tri odstotke. V Evropi so bile izgube približno enoodstotne, v New Yorku pa okrog 1,5-odstotne. Dow Jones (največ, za štiri odstotke, je nazadovala vrednost delnic Goldman Sachsa) je spet nižje kot ob vstopu v leto 2023, širši indeks S & P 500 pa je še vedno v lepem (devetodstotnem) plusu. Nemir med vlagatelji odražata indeks volatilnosti Vix (prvič po dobrih štirih mesecih je presegel 20 točk) in CNN-ov indeks strahu in pohlepa (Fear & Greed Index), ki je zdaj v območju ekstremnega strahu in pri vrednosti 16, kar je najmanj po lanskem oktobru.

ZDA v smrtonosni dolžniški spirali, bitcoin zato navzgor
Cene nafte so se na začetku tedna malce občutneje znižale, brent je zdrsnil do 89,50 dolarja, kar je najmanj v zadnjih treh tednih. Delno je šlo za unovčevanje dobičkov, delno tudi za odgovor na vse močnejši dolar, ki je v primerjavi s košarico valut dosegel najvišjo raven v zadnjih desetih mesecih (vrednost evra je že manj od 1,05 dolarja), potem ko so se v ZDA le izognili zaprtju vladnih agencij. Vrednost zlata se je po novici o vse več odprtih delovnih mestih v ZDA v avgustu (to povečuje možnosti, da bo Fed še dvigoval obrestne mere) spustila na približno 1820 dolarjev za 31,1-gramsko unčo, kar je najmanj po začetku marca. Bitcoin je v ponedeljek dobil zalet in se povzpel do skoraj 28500 dolarjev. Po eni od teorij tudi zato, ker so ZDA v smrtonosni dolžniški spirali. Kot rečeno, je dolg presegel 33 bilijonov dolarjev, stvari pa se samo poslabšujejo. Če so lani ZDA za odplačilo dolgov plačale 400 milijard dolarjev (že to je ogromen znesek), naj bi ta do leta 2032 narasel na 1,2 bilijona dolarjev.