Zaradi velikonočnih praznikov se je teden na Wall Streetu končal že v četrtek, borzniki pa so se veselili novega mejnika: indeks S & P 500, ki ga sestavljajo delnice 500 ameriških korporacij, je prvič presegel mejo 4.000 točk. Trenutno je njegova vrednost 55 odstotkov višje kot lani na začetku aprila. Foto: Reuters
Zaradi velikonočnih praznikov se je teden na Wall Streetu končal že v četrtek, borzniki pa so se veselili novega mejnika: indeks S & P 500, ki ga sestavljajo delnice 500 ameriških korporacij, je prvič presegel mejo 4.000 točk. Trenutno je njegova vrednost 55 odstotkov višje kot lani na začetku aprila. Foto: Reuters

"Letošnje leto so trgi začeli izjemno, saj smo že ob izteku prvega četrtletja dosegli ravni, ki so jih številni analitiki napovedovali za konec leta. Razlog tiči v optimizmu vlagateljev glede razvoja pandemije in v napovedanih spodbudah gospodarstev praktično v vsakem kotičku sveta. Spodbude so že zdavnaj presegle do zdaj rekordne količine sredstev, ki jih je svet investiral po koncu druge svetovne vojne, denar pa se posredno preliva tudi v različne tipe naložb, od delnic do kriptovalut. To niti ni presenetljivo, saj stanje v bančnem sistemu vlagateljem, ki ne želijo, da kupno moč njihovih prihrankov najeda inflacija, ne pusti druge izbire," je za MMC dogajanje komentiral Mihajlo Todurov (Vzajemci skupina).

Eden od glavnih razlogov za kupovanje delnic slovenskih podjetij so visoke dividende. V četrtek bo novomeška Krka razkrila, kakšen je predlog letošnje dividende. Spomnimo, lani je vsak delničar prejel 4,25 evra dividende bruto na delnico. Foto: BoBo
Eden od glavnih razlogov za kupovanje delnic slovenskih podjetij so visoke dividende. V četrtek bo novomeška Krka razkrila, kakšen je predlog letošnje dividende. Spomnimo, lani je vsak delničar prejel 4,25 evra dividende bruto na delnico. Foto: BoBo

Trg dela v ZDA presegel pričakovanja
V prvem letošnjem četrtletju je indeks Dow Jones pridobil skoraj osem odstotkov, S & P pa 5,8 odstotka, pri čemer je uvodni dan drugega četrtletja njegova vrednost prvič presegla 4.000 točk. Letos je opazna rast defenzivnih sektorjev (kot so energetska podjetja), kar je povezano s pričakovanji, da je pred vrati močno okrevanje. Tehnološke delnice, ki so blestele lani (in jim je zapiranje gospodarstev prej koristilo kot škodilo), so v prvih treh mesecih pridobivale precej bolj postopoma (Nasdaq: +2,8 %). V petek objavljeni sveži podatki s trga dela dajejo vtis, da so ZDA na dobri poti: marca je bilo ustvarjenih neto 916 tisoč delovnih mest (analitiki so napovedovali 675 tisoč), stopnja brezposelnosti pa je padla na šest odstotkov. Za delniške trge bi bilo lahko prehitro okrevanje celo moteče, saj bi to s seboj prineslo večjo verjetnost, da Fed začne zaostrovati denarno politiko.

Grožnja z višjo inflacijo
O tem je razmišljal tudi Todurov: "V zadnjem obdobju je opaziti večjo previdnost vlagateljev, predvsem zaradi rekordnih vrednosti in grožnje višje inflacije. Ne nazadnje višja potrošnja, ki bo posledica vseh spodbud, ustvarja pritisk na cene dobrin in storitev. Vlagatelji so tako v precepu zaradi tehtanja med obeti za rast in tveganjem, ki ga sprejmejo z nakupom delnic. To je v zadnjih tednih opaziti tudi pri gibanju pomembnejših borznih indeksov. Trenutna slika je najlepša v ZDA in na Kitajskem, eno slabših pa imamo v EU-ju zaradi grožnje novega vala in novega zaprtja številnih gospodarstev in težav pri dobavi cepiv. V EU-ju se je uresničilo tveganje, ki smo ga navajali ob koncu leta, to je tveganje počasnejšega cepljenja od pričakovanj.

Dow Jones (New York)33.153 točk (tedenska sprememba: +0,2 %)
S & P 500 (New York)4.019 točk (+1,1 %)
Nasdaq (New York)13.480 točk (+2,6 %)
DAX30 (Frankfurt)15.107 točk (+2,4 %)
Nikkei (Tokio)29.686 točk (+0,2 %)
SBITOP (Ljubljana)994 točk (+1,2 %)
10-letne slovenske obveznicezahtevana donosnost: -0,01 %
10-letne ameriške obveznicezahtevana donosnost: +1,73 %
EUR/USD1,1763 (-0,3 %)
EUR/CHF1,1087 (+0,1 %)
bitcoin58.950 USD (+5,0 %)
nafta brent64,86 USD (+0,5 %)
zlato1.729 USD (-0,02 %)
evribor (šestmesečni)-0,512 %

Prilivi v slovenske DZU-je blizu tistim leta 2007
Poplava denarja in uvedba ležarin na depozite tudi slovenske varčevalce vse bolj silita v delniške naložbe. Vzajemni skladi imajo vse več prilivov (februarja so bili za 37,2 milijona evrov višji od odlivov), tako da dogajanje spominja že na leto 2007, ko sta bila glavna igralca na trgu Igor Bavčar in Boško Šrot, domače delnice pa so letele v nebo. Konec letošnjega januarja so slovenski DZU-ji skupno upravljali 3,4 milijarde evrov, kar je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem 16-odstotna rast. Lepi donosi so letos tudi na Ljubljanski borzi, saj je indeks SBITOP v primerjavi z začetkom leta 10 odstotkov višje.

Vrednost bitcoina je bila včeraj med 57.800 in 59.800 dolarji. Njegov delež v celotni tržni kapitalizaciji kriptovalut je zdrsnil na najnižjo raven v zadnjih sedmih mesecih, trenutno je pri 57 odstotkih. Močno se je medtem okrepila vrednost številnih altkovancev. Cena etra je včeraj dosegla 2144 dolarjev, v celotnem kolaču kriptovalut eter pa zdaj predstavlja več kot 12-odstotni delež. Foto: Reuters
Vrednost bitcoina je bila včeraj med 57.800 in 59.800 dolarji. Njegov delež v celotni tržni kapitalizaciji kriptovalut je zdrsnil na najnižjo raven v zadnjih sedmih mesecih, trenutno je pri 57 odstotkih. Močno se je medtem okrepila vrednost številnih altkovancev. Cena etra je včeraj dosegla 2144 dolarjev, v celotnem kolaču kriptovalut eter pa zdaj predstavlja več kot 12-odstotni delež. Foto: Reuters

Privlačna vrednotenja na Ljubljanski borzi
"Ljubljanska borza je zaradi svoje neučinkovitosti in nizkih vrednotenj še vedno zelo privlačna, borzne družbe pa ponujajo zavidljivo dividendno donosnost. Po pričakovanjih analitikov bodo tudi letos dividende slovenskih borznih družb višje od evropskega povprečja, ki naj bi v letu 2021 znašalo okoli 2,8 odstotka. Če bomo priča dividendam, ki bodo presegale tudi pet odstotkov (analitiki pričakujejo, da bodo to mejo presegle Zavarovalnica Triglav, Telekom Slovenije, NLB, Salus in Cinkarna Celje, okoli te ravni pa naj bi znašala dividenda Krke), pa bo na koncu v primeru veliko družb znova odločal regulator," nam je še povedal Mihajlo Todurov.

Eter gladko prebil 2000 dolarjev
Bitcoin je v zadnjem tednu pridobil pet odstotkov, je pa vnovično prebitje meje 60 tisoč dolarjev očitno kar trd oreh. Pri Visi so predstavili pilotni projekt, ki bo omogočal plačevanje s kriptovaluto USD coin, v načrtu je tudi, da bodo v prihodnosti svojim uporabnikom omogočili transakcije s preostalimi kriptovalutami. Eter (druga največja kriptovaluta) je prvič v zgodovini presegel 2100 dolarjev, samo v zadnjem tednu se je njegova vrednost povzpela za 25 odstotkov, tržna kapitalizacija pa je presegla 200 milijard dolarjev. Eter ima (ob upoštevanju FOMO-učinka in ob vse pomembnejši vlogi omrežja ethereum) lepe obete, da v kratkem doseže 3000 dolarjev, najbolj bikovsko naravnani pa ga še letos vidijo celo pri 10 tisoč dolarjih.

Marc Cuban navdušen nad ethereumom
Med tistimi, ki vse bolj hvalijo eter oziroma omrežje ethereum, je milijarder Marc Cuban, v Sloveniji najbolj znan kot lastnik NBA-ekipe Dallas Maverics. Njegov portfelj kriptovalut je v 60 odstotkih sestavljen iz bitcoina, v 30 odstotkih iz etra in v 10 odstotkih iz preostalih valut. Cuban za bitcoin pravi, da je boljši hranilec vrednosti kot zlato (objavljamo tudi tvit, ki kaže, kako se v sklade, ki kupujejo bitcoin, steka vse več denarja, na drugi strani pa vse bolj "trpijo" ETF-skladi na zlato). Za eter Cuban pravi, da je najbližje pravim valutam. Pri ethereumu mu je najbolj všeč koncept pametnih pogodb. "Pametne pogodbe res spreminjajo vse, omogočile so pojav decentraliziranih financ (DeFi) in nezamenljivih žetonov (NFT – nonfungible tokens). To je tisto, kar spreminja igro in kar me navdušuje."