Težko pričakovana objava indeksa cen potrošnikov CPI je prinesla olajšanje. Novembrska inflacija je bila na letni ravni v ZDA 7,1-odstotna, na mesečni ravni pa le 0,1-odstotna, kar je v obeh primerih manj od pričakovanj ekonomistov (7,3 %; 0,3 %). Tudi jedrna inflacija je bila pri šestih odstotkih rahlo pod napovedmi. Takšen podatek bi lahko postavil temelje za nadaljnjo rast delniških indeksov, a ne gre vse tako gladko. Dow Jones je na začetku torkovega trgovanja resda krenil 700 točk navzgor, vse do 34.712 točk, kar je najvišja vrednost po aprilu, toda nakupna vnema je nato popustila in Dow Jones je bil ob koncu dneva za hip tudi v minusu. Tehnološki Nasdaq je bil v najboljši točki dneva za 3,84 odstotka višje, na koncu je pridobil točno odstotek.

Enakomerno porazdeljena moč jastrebov, golobov in piščancev
Naslednja velika stvar v tem tednu sledi, ko se bo končalo dvodnevno zasedanje ameriške centralne banke. Že nekaj časa je bolj kot ne jasno, da bo Fed po štirih zaporednih zelo agresivnih "jumbo" dvigih tokrat obresti zvišal za pol odstotne točke, na raven med 4,25 in 4,50 odstotka. Zanimiveje bo spremljati, kaj bo guverner Jerome Powell, ki se trudi ustaviti inflacijo, po drugi strani pa ne povzročiti recesije, povedal o prihodnji politiki, predvsem o tem, kdaj naj bi bil vrh cikla tokratnega zaostrovanja. Zagotovo po torkovi objavi indeksa CPI Powell še ne bo razglasil zmage nad inflacijo, prej bo napovedal nove dvige. Po eni od ocen je v Fedovem odboru za odprti trg (FOMC) tretjina jastrebov (ti zagovarjajo nadaljnje zaostrovanje denarne politike), tretjina golobov (ti bi radi stopili zavoro in končali cikel zaostrovanja) in tretjina pa piščancev (ki se ne morejo odločiti).

Spomladi bi lahko videli nov večji padec ameriških delnic
Pri banki Wells Fargo napovedujejo, da bo newyorški indeks S & P 500, ki je trenutno pri 4019 točkah, v naslednjih dvanajstih mesecih porasel na 4200 točk, vendar smer ne bo enotna. Ker bodo predvsem na začetku leta obrestne mere še naraščale, prav tako posojilni pribitki, bi lahko videli padec S & P-ja na približno 3400 točk, kar pomeni 15-odstotni padec. A pri Wells Fargu vendarle dopuščajo tudi možnost, da bi S & P porasel za več kot 10 odstotkov, če bo ameriškemu gospodarstvu uspel mehak pristanek, kar pa ni njihov osnovni scenarij. Še enkrat spomnimo, da obvezniški trgi že nekaj mesecev napovedujejo recesijo, saj je krivulja donosnosti invertna, kar pomeni, da so kratkoročne obrestne mere višje od dolgoročnih. Donosnost ameriške 10-letne obveznice se je sicer po objavi indeksa CPI dodatno znižala, in sicer na 3,5 odstotka.

Musk ni več najbogatejši Zemljan
Splošni rasti so se v torek spet upirale Tesline delnice, ki so se pocenile za štiri odstotke in zdrsnile na dvoletno dno. Če so bile lani na začetku novembra vredne 410 dolarjev (upoštevana je cepitev), so zdaj le še 160, kar pomeni več kot 60-odstoten padec. Tesla ima vse večjo konkurenco na trgu električnih vozil, nižati mora cene svojih modelov, opaziti je težave s proizvodnjo v Šanghaju. Analitiki zato večinoma navzdol popravljajo ciljno vrednost Teslinih delnic. Posledično je Elona Muska na vrhu lestvice najbogatejših Zemljanov zamenjal Francoz Bernard Arnault, izvršni direktor koncerna za luksuzne izdelke LVMH. Arnaultovo premoženje ocenjujejo na 188 milijard dolarjev, Muskovo na 178 milijard. Musk je bil na prvem mestu od lanskega septembra, ko je prehitel Jeffa Bezosa iz Amazona.