V zadnjem tednu je Dow Jones pridobil 1,1 odstotka in v petek prvič prebil mejo 28 tisoč točk. Letos je Dow poskočil za 20 odstotkov, tehnološki Nasdaq pa za skoraj 29. Ključno vlogo igrata vse večja verjetnost za sklenitev trgovinskega sporazuma in ohlapnejša politika ameriške centralne banke. Fed je novembra tretjič zapored znižal obrestno mero, ob tem pa namignil, da v naslednjih šestih mesecih ni pričakovati sprememb. Foto: Reuters
Tri četrtine ameriških podjetij je v obdobju med 1. julijem in 30. septembrom poslovalo bolje od napovedi, so pa tudi negativna presenečenja. Cisco, proizvajalec omrežne internetne opreme, je napovedal, da bo imel nižji četrtletni dobiček in prihodek od pričakovanj analitikov, kar je posledica vedno večje svetovne gospodarske negotovosti. Delnice so v četrtek padle za več kot sedem odstotkov. Foto: Reuters

Optimizem na zahodnih delniških trgih se nadaljuje, Dow Jones je potreboval le štiri mesece, da je prebil novo tisočico, pri čemer je v teh štirih mesecih najbolj, za dobrih 30 odstotkov, poskočil tečaj Applovih delnic. "Trgi spet rastejo, glavni razlog pa je umiritev razmer na relaciji ZDA – Kitajska. Lahko bi rekli, da Trump dela na svoji volilni kampanji, saj smo v zadnjem letu mandata ameriškega predsednika. Na eni strani imamo Trumpa, ki je omilil svojo retoriko do zunanjih partnerjev, na drugi pa centralne banke, ki vse skupaj podpirajo z ohlapno monetarno politiko. Če bo trgovinski dogovor sklenjen, bi lahko trgi zrasli še za kakšnih 10 odstotkov. Če bi dogovor propadel, sem prepričan, da bi se zgodila večja korekcija. Trenutno kaže, da je pot navzgor v celoti odprta," je aktualno dogajanje za MMC komentiral Mihajlo Todurov (Vzajemci skupina).

Bolje zamuditi nekaj rasti kot tvegati visok padec
Da je v petek pri newyorškem Dow Jonesu padla meja 28 tisoč točk (in to kljub podatku, da je ameriška industrijska proizvodnja oktobra drugi mesec zapored nazadovala), gre največ zaslug besedam svetovalca Bele hiše za gospodarska vprašanja Larryja Kudlowa, ki je sporočil, da je vse nared za podpis prve faze trgovinskega sporazuma med ZDA in Kitajsko. Takšnih novic smo letos že kar vajeni, toda sporazum še vedno ni podpisan, tako da morajo biti vlagatelji previdni. Mihajlo Todurov: "Ne gre brez tveganja, saj se nahajamo na rekordih in tudi vrednotenja so že visoka. Zato je previdnost pri vstopu na trg v tem trenutku še bolj pomembna. Bi rekel, da je bolje zamuditi 10 odstotkov rasti kot tvegati 20- in večodstotni padec."

Daimlerjeve delnice so se v četrtek pocenile za skoraj pet odstotkov. Proizvajalec avtomobilov je namreč posvaril, da bodo ostrejši predpisi glede emisij prizadeli njegov dobiček v letih 2020 in 2021, usmeril pa se bo k proizvodnji okolju prijaznejših vozil. Daimler namerava z odpuščanjem do konca leta 2022 prihraniti milijardo evrov. V drugem četrtletju je imelo podjetje iz Stuttgarta 1,2 milijarde evrov izgube, kar je bila prva četrtletna izguba v desetih letih. Foto: Reuters

Inflacija v območju evra na triletnem dnu
Sezona objav rezultatov tretjega četrtletja se počasi izteka. Vse kaže, da bodo dobički ameriških korporacij v povprečju malenkost nazadovali v primerjavi z istim lanskim poletnim obdobjem, in sicer za približno pol odstotka. To je sicer vseeno bolje od napovedi in tudi zato so gibanja delniških indeksov to jesen pozitivna. Na obvezniških trgih je bilo zadnji teden opaziti, kot da so vlagatelji – za razliko od delniških trgov – zaskrbljeni, ali bosta Washington in Peking res sklenila dogovor. Če je bila zahtevana donosnost ameriške desetletne obveznice v torek še 1,92-odstotna, je do četrtka zjutraj zdrsnila na 1,83 odstotka. Francoska desetletna iste ročnosti ima spet negativno zahtevano donosnost, pri nemški pa ta znaša minus 0,33 odstotka, potem ko je bila še pred nekaj dnevi minus 0,22-odstotna, kar je bilo največ v zadnjih treh mesecih in pol. Inflacija v območju evra je medtem še naprej izjemno nizka, oktobra je bila pri 0,7 odstotka na letni ravni najnižja po novembru 2016.

ZDA načrpajo 13 milijonov sodov dnevno
V koraku z delnicami je zadnji teden krenil tudi naftni trg, čeprav je naslednje leto pričakovati presežno ponudbo. Brent se je podražil za 1,7 odstotka. Opec napoveduje, da bo povpraševanje po nafti naslednje leto doseglo povprečno 29,58 milijona sodov dnevno, kar je 1,12 milijona manj kot letos. V ZDA so bile zaloge nafte – podatek je objavljen vsako sredo – spet višje od pričakovanj. Proizvodnja iz skrilavcev se namreč še naprej zvišuje, tako da ZDA zdaj načrpajo že rekordnih 13 milijonov 159-litrskih sodov dnevno. Opec se je na drugi strani z Rusijo dogovoril, da bo z nižjimi proizvodnimi kvotami vplival na višje cene nafte. Trenutni dogovor se bo iztekel marca, verjetno pa ga bo Opec na naslednjem zasedanju (5.-6. december) podaljšal za naslednjih šest mesecev.

Dow Jones (New York)28.004 točk
S&P 500 (New York)3.120 točk
Nasdaq (New York)8.475 točk
DAX30 (Frankfurt)13.241 točk
Nikkei (Tokio)23.303 točk
SBITOP (Ljubljana)880 točk
10-letne slovenske obveznicezahtevana donosnost: +0,13 %
10-letne ameriške obveznicezahtevana donosnost: +1,83 %
EUR/USD1,1052
EUR/CHF1,0937
bitcoin

8.540 USD

nafta brent63,40 USD
zlato1.466 USD
evribor (šestmesečni)-0,333 %

Globalni dolg višji še za 7,5 bilijona
Globalni dolg je v prvem letošnjem polletju porasel še za 7,5 bilijona in dosegel rekordnih 250.900 milijard (250,9 bilijona) dolarjev, pri čemer sta za 60 odstotkov rasti krivi ZDA in Kitajska, je sporočil Mednarodni inštitut za finance, ki pričakuje, da bo dolg do konca leta narasel na 255 bilijonov dolarjev. Namesto da bi obdobje okrevanja po finančni krizi države in podjetja izkoristila za strukturne reforme in za znižanje dolžniškega bremena, se je ob rekordno nizkih obrestih zadolževanje še povečalo. Številni ekonomisti ocenjujejo, da je to ena največjih nevarnosti, ki preti svetovnemu finančnemu sistemu. Mednarodni denarni sklad je prejšnji mesec opozoril, da je v največjih gospodarstvih, kot so ZDA, Kitajska, Japonska, Nemčija, Velika Britanija, Italija in Španija, skoraj 40 odstotkom od 19 bilijonov korporativnega dolga v primeru nove recesije grozi nezmožnost plačila (default).