Fed je prejšnji teden začel cikel dviganja obrestne mere, pripravlja se tudi na krčenje svoje bilance, ki se je napihnila na skoraj devet bilijonov dolarjev. Trenutno kaže, da bo prav na vsaki od preostalih šestih letošnjih sej privil obresti, saj je inflacija ušla izpod nadzora. Guverner Jerome Powell je v ponedeljek spet poudaril, da ravno inflacija ogroža sicer robustno okrevanje. "Trg dela je zelo močan, inflacija pa močno previsoka," je povedal Powell in še namignil, da bi lahko Fed na naslednjem sestanku (3. - 4. maj) obresti zvišal tudi za 0,5 odstotne točke namesto klasične "četrtinke". Trgi takšen scenarij že pričakujejo z več kot polovično verjetnostjo. "Ustrezno moramo ukrepati, da spet zagotovimo cenovno stabilnost," meni Powell, ki želi videti mehak pristanek gospodarstva.

Centralne banke so naredili že precej napak
Kaj pravi zgodovina? Od leta 1970 je bilo v ZDA, Veliki Britaniji in Evropi 16 ciklov zaostrovanja monetarne politike. 13 jih je pripeljalo v recesijo, ugotavljajo pri družbi Capital Economics. Eden od razlogov, zakaj so višje obresti povzročile recesijo, je več, v nekaterih primerih so centralne banke prepozno odreagirale na visoko inflacijo in jo nato neuspešno poskušale krotiti z agresivnim dvigovanjem obresti. Prav to je v aktualnih razmerah največje tveganje in zato je na ramenih centralnih bank trenutno velika odgovornost. Na eni strani ne smejo dopustiti visoke inflacije, na drugi strani ne smejo z nepremišljenimi dejanji sprožiti recesije.

Icahn pričakuje recesijo
Sloviti vlagatelj Carl Icahn je v izjavi za CNBC dejal, da je verjetno na obzorju obdobje nižje gospodarske rasti: "Negativno sem razpoložen. Verjetno nas čaka recesija ali pa še kaj hujšega," je povedal Icahn. Po njegovem mnenju je največja nevarnost vse višja inflacija, ki je v ZDA pri 7,9 odstotka dosegla neslaven rekord zadnjih 40 let. Rusko-ukrajinska vojna negotovost le še povečuje. Icahn dvomi o tem, da bo Fedu uspelo ameriško gospodarstvo pripeljati do mehkega pristanka. "Vprašanje, ali bomo res videli mehek pristanek. Prej bi rekel nasprotno. Inflacija zna biti grozna, kadar gre vse v napačno smer."

Ljubljanska borza: v dveh tednih 16-odstotna rast
Včerajšnje gibanje delniških indeksov ni kazalo na kakšen strah pred recesijo ali pred naftno krizo (cena nafte brent je pri 115 dolarjih spet zelo visoko). V New Yorku je največ, skoraj dva odstotka, pridobil tehnološki Nasdaq (14.109 točk), medtem ko se je Dow Jones (34.807 točk) zvišal za 0,7 odstotka. Potem ko je indeks SBITOP 8. marca padel na 1.054 točk, se je osrednji indeks Ljubljanske borze v desetih trgovalnih dneh kar devetkrat zvišal in v tem dvotedenskem obdobju pridobil skoraj 16 odstotkov. S Krkinimi delnicami so se včeraj posli spet sklepali pri 100 evrov (spomnimo: januarja so se posli sklepali pri 121 evrih, na začetku vojne v Ukrajini pa le pri dobrih 80 evrih), s Petrolovimi pa nad 550 evri. Potem ko je Petrol lani za 72 odstotkov povišal čisti dobiček, predlaga tudi zvišanje dividende na 30 evrov bruto na delnico.