Čeprav je bilo torkovo trgovanje v New Yorku rahlo negativno (od vodilnih treh indeksov je še največ, 0,29 odstotka, izgubil Dow Jones), tvegane naložbe ostajajo vroče. Razlogov za optimizem je precej, zdi se, kot da se nihče več ne boji zaostrovanj ukrepov v boju zoper epidemijo. Vsi pričakujejo robustno okrevanje ameriškega gospodarstva (marca je bilo ustvarjenih neto skoraj milijon delovnih mest), spodbude vlad in centralnih bank ne usihajo, Joe Biden je napovedal tudi 2000 milijard dolarjev vreden predlog obnove domače infrastrukture (obnova cest, mostov, letališč, električnega omrežja ...), ki bi ga delno financiral z zvišanjem davka na dobiček z 21 na 28 odstotkov (pred Trumpom je bil davek že 35-odstoten). Republikanci tako obsežnemu infrastrukturnemu načrtu in dvigu davkov nasprotujejo. Ob tem dodajmo, da je finančna ministrica Janet Yellen je pozvala k uvedbi globalnega minimalnega davka za korporacije.

Sorodna novica IMF za Slovenijo še naprej napoveduje 3,7-odstotno rast

Pričakuje se 24-odstotna rast dobičkov
Višji davki so v preteklosti ob posledično nižjih dobičkih seveda vedno pomenili tudi slabše donosnosti na delniških trgih, a vlagatelji to nevarnost za zdaj ignorirajo. Samo letos se je vrednost delniškega indeksa S & P 500 (prejšnji teden je prvič prebil mejo 4000 točk) povzpela za dobrih osem odstotkov. IMF je v torek objavljenem poročilu zvišal napoved letošnje svetovne gospodarske rasti za pol odstotne točke, na šest odstotkov. V ZDA naj bi bila letos rast 6,4-odstotna, v EU-ju 4,4-odstotna. V naslednjem tednu se bo v ZDA že začela sezona objav poslovnih rezultatov prvega četrtletja, najprej bodo svoje bilance predstavile največje banke, kot sta JPMorgan in Goldman Sachs. Analitiki pričakujejo, da bo povprečna rast dobičkov (v primerjavi s prvim lanskim četrtletjem) 24-odstotna, potem ko je bila v zadnjem lanskem četrtletju rast 3,8-odstotna.

V dveh mesecih z enega bilijona na dva
Kriptovalute so dobile nov zalet, a tokrat ne z bitcoinom v glavni vlogi, saj je njegova cena pri 60 tisoč dolarjih očitno naletela na kar resno psihološko oviro. Blestijo altkovanci, končno tudi XRP, katerega vrednost se je v zadnjem tednu skoraj podvojila in presegla en dolar. Cena etra, druge največje kriptovalute, se je zavihtela do rekordnih 2150 dolarjev, tržna kapitalizacija pa nad 250 milijard. To je veliko pripomoglo k temu, da je tržna vrednost vseh kriptovalut (teh je zdaj že več kot 9000) v le nekaj več kot dveh mesecih z enega bilijona splezala na več kot dva bilijona dolarjev. V ozadju razcveta veliko vlogo igrajo institucionalni vlagatelji, ki v kriptovalutah prepoznavajo lepo naložbeno priložnost, še naprej so dejavni tudi mali vlagatelji, ki v kriptovalute vlagajo neposredno ali pa prek skladov, kot je Grayscale Bitcoin Trust, ki pa je izgubil monopol, potem ko se je na borzi v Torontu pojavilo nekaj ETF-skladov, ki strankam ponujajo izpostavljenost do kriptovalut.

Je trg NFT-žetonov že dosegel vrh?
Visoka letošnja last etra je povezana tudi z vse večjim balonom na trgu zamenljivih žetonov NFT, ki spreminja trg umetniških izdelkov, saj se vse več digitalnih del prodaja v tej obliki. Pa ne samo to, tudi tviti, kartice športnih zvezdnikov, komični digitalni liki se prodajajo na ta način. Žeton NFT (non-fungible token) – datoteka, kodirana na verigo podatkovnih blokov (blockchain) na omrežju ethereum –, namreč dokazuje lastništvo določenega umetniškega dela (tvita, športnega spominka ...). Letos so na spletni dražbi dražbene hiše Christie's kar za 69 milijonov dolarjev prodali kolaž 5000 digitalnih podob ameriškega umetnika Beepla. Ta digitalna slika, datoteka jpeg pravzaprav, je postala najdražje digitalno delo v zgodovini. Sveži podatki kažejo, da je ta trg morda že dosegel vrh. Povprečna cena NFT-žetona je bila namreč konec februarja več kot 4000 dolarjev, v ponedeljek pa je padla na približno 1250 dolarjev, kar pomeni že skoraj 70-odstotni odmik od vrha.