Ameriško gospodarstvo je februarja ustvarilo kar 379 tisoč (analitiki so pričakovali 210 tisoč) delovnih mest neto, stopnja brezposelnosti pa je padla s 6,3 na 6,2 odstotka. Največ delovnih mest je bilo odprtih v dejavnostih, ki so po dolgem času spet odprte (lokali, restavracije ...). Sveži podatki so dobri, a spet ne tako zelo, da bi se morali vlagatelji bati, da bo Fed prisiljen hitreje od pričakovanj zaostrovati denarno politiko. Kljub vsemu je v ZDA še vedno 8,5 milijona delovnih mest manj kot lani februarja. O tem je v četrtek govoril tudi predsednik ameriške centralne banke Jerome Powell: "Dokler se gospodarstvo ne bo vrnilo k maksimalni zaposlenosti in dokler inflacija ne bo dlje časa nad dvema odstotkoma, Fed ne bo višal obresti." Glede inflacije je Powell ponovil, da bo Fed potrpežljiv z ukrepi in bo dopustil, da se bo inflacija povzpela nad ciljno vrednost 2,0 odstotka letno.

Fed v operacijo Twist?
Powell je tudi poudaril, da bi ga lahko zaskrbeli določeni ekscesi na finančnih trgih, ni pa povedal, kako bi v tem primeru ukrepal. Kakor koli, borze so se vidno odzvale na njegove besede, delniški indeksi so v četrtek padli za več kot odstotek (S&P je bil tako ob vso rast letošnjega leta), donosnost 10-letne ameriške obveznice se je zvišala na 1,55 odstotka, 30-letne pa na 2,34 odstotka. Obrestna mera za 30-letno hipotekarno posojilo se je povzpela na tri odstotke. Ob koncu tedna je sledil preobrat in spet optimistično razpoloženje, saj je Dow Jones poskočil za več kot 500 točk oziroma za skoraj dva odstotka. Wall Street že nekaj časa ugiba, kako bi se lahko na višjo inflacijo (ta bo po koncu epidemije neizogibna, saj je pričakovati veliko rast potrošnje, na drugi strani pa ozka grla pri proizvodnji določenih izdelkov) odzval Fed. Bolj kot višanje ključne obrestne mere Fed funds se zdi verjetna prilagoditev v smeri, da bi Fed prodajal kratkoročne zakladne menice in kupoval dolgoročne obveznice (Operation Twist), s čimer bi zvišal donosnost na krajšem koncu krivulje in jo znižal na daljšem koncu.

Opecove odločitve še podžgale naftni trg
Še naprej se zvišujejo cene nafte. Tokrat je ključno vlogo odigralo zasedanje Opeca in presenetljiva odločitev, da v aprilu proizvodnja ostane nespremenjena (analitiki so pričakovali povečanje), in predvsem odločitev Savdske Arabije, da bo dnevno še naprej črpala po milijon sodov manj. Cena brenta se je v petek že skoraj dotaknila 70 dolarjev za 159-litrski sod, kar je najvišja vrednost po lanskem januarju. Seveda so nafti pomagali tudi ugodni podatki z ameriškega trga dela. Na tedenski ravni se je brent povzpel že sedmič zapored (tokrat za dobrih pet odstotkov). Goldman Sachs je za 5 dolarjev, na 75 dolarjev, zvišal napoved o povprečni ceni nafte v drugem četrtletju, za tretje četrtletje pa pričakuje povprečno ceno 80 dolarjev.

Bitcoin lani premaknil veliko meja
Bitcoin ima s pomembno psihološko mejo 50 tisoč dolarjev nekaj težav in se ne uspe za dlje časa zadržati nad njo. Čeprav v zadnjih dneh ne dosega več novih rekordov, pa so vsi tisti temelji, ki so ga pognali tako visoko, ostali nespremenjeni. V očeh vlagateljev gre za digitalno zlato, za zaščito pred vsemi ekscesi, ki jih bo neizogibno povzročilo divje tiskanje denarja centralnih bank, torej predvsem visoko inflacijo in razvrednotenje fiatvalut. Ker cene zlata že nekaj mesecev rahlo nazadujejo, je vse bolj očitno, da je bitcoin res prevzel njegovo vlogo. Prilivi v ETF-sklade, ki so kriti z zlatom, usihajo (bolje rečeno: gre kar za odlive), na drugi strani pa je za vse naložbe, ki so povezane s kriptovalutami, vedno več zanimanja. O tem govori tudi sveža analiza finančnega portala Bloomberg, kjer so zapisali, da je lansko leto pomenilo prelomnico pri dojemanju bitcoina v očeh institucionalnih vlagateljev.

JPMorgan: Odstotek prihrankov v bitcoin!
Ker se svet vse bolj digitalizira, pri Bloombergu verjamejo, da bo vloga bitcoina še naraščala, zato je na dlani, da je še letos dosegljiva šestmestna številka. Strategi pri banki JPMorgan svetujejo svojim strankam, naj v bitcoin vložijo odstotek denarnih prihrankov, znani upravljavec premoženja Jim Paulsen pa obžaluje, da v portfelje svojih strank zaradi rigidnosti ameriške zakonodaje (SEC kriptovalut ne priznava za tradicionalni naložbeni razred, kot so delnice ali obveznice) ne more vključiti bitcoinov. "Pri bitcoinu mi je všeč, da je gibanje njegovega tečaja neodvisno od delnic," je povedal Paulsen. A to ne drži povsem, pogosto smo namreč videli, da so ob nemirih na delniških trgih tudi kriptovalute krenile v isto smer. Kot enega od razlogov, da je bitcoin nedavno zdrsnil pod 50 tisoč dolarjev, so omenjali padce na obvezniških trgih in krepitev dolarja, ki je dosegel štirimesečni vrh v primerjavi s košarico valut.