Medvedjih gibanj na borzah še nikoli ni sprožila ustavitev gospodarstva, kot smo ji priča do zdaj, prav tako se centralne banke in vlade še nikoli niso odzvale s tako obsežnimi ukrepi. Fed je včeraj napovedal izvajanje novega instrumenta, ki bo centralnim bankam drugih držav omogočil začasno zamenjavo ameriških državnih obveznic za dolarje. Za to se je odločila zaradi finančnega krča in velikega povpraševanja po gotovini. Vseeno je newyorški Dow Jones (21.917 točk) po nekaj spodbudnih dneh včeraj spet
Medvedjih gibanj na borzah še nikoli ni sprožila ustavitev gospodarstva, kot smo ji priča do zdaj, prav tako se centralne banke in vlade še nikoli niso odzvale s tako obsežnimi ukrepi. Fed je včeraj napovedal izvajanje novega instrumenta, ki bo centralnim bankam drugih držav omogočil začasno zamenjavo ameriških državnih obveznic za dolarje. Za to se je odločila zaradi finančnega krča in velikega povpraševanja po gotovini. Vseeno je newyorški Dow Jones (21.917 točk) po nekaj spodbudnih dneh včeraj spet "klonil" in izgubil skoraj dva odstotka. V prvem četrtletju je Dow padel za 23 odstotkov, kar je največja četrtletna izguba po letu 1987. Foto: Reuters

Marca so države G20 v svetovno gospodarstvo vbrizgale 5000 milijard dolarjev. Vsota, ki bi Sloveniji omogočala, da 100 let vzdržuje zdajšnji standard, ne da bi državljani mignili s prstom. Vse zato, da bi preprečile stečaje in množična odpuščanja ter na drugi strani tudi pomirile milijarde ljudi, ki se bojijo za svoje službe. Delniški indeksi so ponoreli, Dow Jones se je v kratkem obdobju povzpel za skoraj 4000 točk oziroma za več kot 20 odstotkov in je s tem rekordno hitro (po enajstih dneh) zapustil "medvedji teren". Po definiciji je namreč medvedjega trenda konec v trenutku, ko se indeks od dna odbije za vsaj 20 odstotkov. Toda epidemija novega koronavirusa ne v Evropi ne v ZDA še ni dosegla vrhunca, nihče ne ve, kako dolgo bodo še veljale omejitve gibanja, predvsem pa, kaj bo potem. Zdi se, kot da so delniški trgi prejšnji teden sklenili, da bo gospodarstvo že čez dva ali tri mesece spet obratovalo na polnih obratih ...

Številna podjetja se bodo na kritične razmere hočeš-nočeš prilagodile tako, da bodo odpuščale delavce. Med redkimi svetlimi izjemami je ameriška poslovna banka Bank of America, ki pravi, da je v marcu zaposlila 2000 novih sodelavcev in da v preostanku leta kljub novemu koronavirusu nihče ne bo izgubil dela. Sočasno so minimalno urno postavko zvišali na 20 dolarjev. Foto: Reuters
Številna podjetja se bodo na kritične razmere hočeš-nočeš prilagodile tako, da bodo odpuščale delavce. Med redkimi svetlimi izjemami je ameriška poslovna banka Bank of America, ki pravi, da je v marcu zaposlila 2000 novih sodelavcev in da v preostanku leta kljub novemu koronavirusu nihče ne bo izgubil dela. Sočasno so minimalno urno postavko zvišali na 20 dolarjev. Foto: Reuters

Medved v povprečju lomasti 17 mesecev
V povprečju je v ZDA medvedji trend trajal 17 mesecev, pravijo pri banki Goldman Sachs, nikoli pa ni bil krajši od treh mesecev. Čeprav so še naprej prepričani, da bo širši newyorški indeks S & P 500 do konca leta spet osvojil mejo 3000 (trenutno je pri okrog 2600 točkah), svoje stranke opozarjajo, naj se pripravijo na nove turbulence. Tako je bilo tudi ob zadnjih močnih pretresih jeseni 2008. Indeks S & P je med septembrom in decembrom 2008 kar šestkrat porasel vsaj za devet odstotkov, toda dno je dosegel šele marca 2009, ko se je začel rekorden skoraj 11-letni bikovski trend, ki je trajal do letošnjega februarja. Kako lažni so lahko posamezni skoki indeksov znotraj medvedjega trga, sicer najbolje ponazarja leto 1937, ko so se vodilni indeksi kar za 60 odstotkov odbili od dna, toda nato so spet zgrmeli navzdol.


vrednost letošnja sprememba
Dow Jones21.917 točk-23 %
DAX309.935 točk-21 %
SBITOP733 točk-20 %
nafta brent22,7 USD-66 %
zlato1.590 USD+5 %
bitcoin6.440 USD-11 %
Bonitetna agencija S & P Global Ratings je pred izbruhom pandemije napovedovala, da bo letošnja svetovna gospodarska rast 3,3-odstotna, zdaj pa pravi, da bo le 0,4-odstotna. Vrednosti pod tremi odstotki že veljajo za recesijo. Za naslednje leto omenjena agencija napoveduje kar 4,9-odstotno rast BDP-ja. Foto: Reuters
Bonitetna agencija S & P Global Ratings je pred izbruhom pandemije napovedovala, da bo letošnja svetovna gospodarska rast 3,3-odstotna, zdaj pa pravi, da bo le 0,4-odstotna. Vrednosti pod tremi odstotki že veljajo za recesijo. Za naslednje leto omenjena agencija napoveduje kar 4,9-odstotno rast BDP-ja. Foto: Reuters

Padec BDP-ja v ZDA celo 40-odstoten?
Kratkoročno je torej pričakovati, da bodo indeksi na razvitih trgih v nekaj tednih testirali najnižje vrednosti po novembru 2016. Marsikaj bo odvisno od makroekonomskih objav. Na ključen podatek, koliko bo BDP padel v drugem četrtletju, bo treba seveda čakati do julija, saj se drugo trimesečje začenja danes. Ekonomisti pravijo, da bo to največji upad BDP-ja v zgodovini (v ZDA morda celo 40-odstoten), so pa napovedi za drugo polletje nepričakovano optimistične in temeljijo na predpostavki, da bo pandemija takrat že popolnoma pod nadzorom. Pomembno bo tudi, kako prizadeta bodo podjetja in ali bodo izplačevala dividende ter nadaljevala odkupe lastnih delnic. Pri banki Citigroup napovedujejo, da bodo evropska podjetja letos izplačala pol manj dividend (oziroma za približno 178 milijard dolarjev) kot lani. ECB evropskim bankam že priporoča, naj letos ne izplačujejo dividend.

Svetovna naftna vojna: cena strmoglavila pod 20 dolarjev

Putin in Trump o stabilizaciji naftnega trga
Še mnogo bolj kot delniški trgi pa so v prvih treh letošnjih mesecih trpeli naftni trgi. Hkraten šok na strani ponudbe (ta se je povečala, ker je Savdska Arabija sprožila cenovno vojno in bo z aprilom močno povečala proizvodnjo, nafto pa prodajala po zelo nizkih cenah, vse v želji, da osvoji čim višji tržni delež) in povpraševanja (zaradi ustavitve življenja, kot smo ga poznali) je povzročil, da so cene črnega zlata najnižje v skoraj dveh desetletjih. V ponedeljek je bilo treba za 159-litrski sod ameriške lahke nafte plačati manj kot 20 dolarjev. Če je lani svetovno povpraševanje doseglo 100 milijonov sodov dnevno, naj bi bilo trenutno povpraševanje po ocenah Goldman Sachsa kar 26 milijonov sodov nižje. Cene so sicer včeraj rahlo okrevale, saj sta se ruski in ameriški predsednik v telefonskem pogovoru strinjala, da je treba stabilizirati naftni trg. Kako (če sploh) bosta ukrepala, še ni znano.